Grad Rihemberk je kot edini spomenik državnega pomena v novogoriški občini 15 let propadal v državnem lastništvu, nekaj let ga je od države najemal arhitekt in v njem zaradi nevarnosti za obiskovalce zadnjo prireditev pripravil leta 2005. Nato so leta 2013 domačini skupaj z občino dosegli, da jim ga je država podarila. Ob prevzemu so se na novogoriški mestni občini zavezali, da ga bodo najpozneje do leta 2023 odprli za javnost in ga vsaj delno obnovili. Prvo poglavje končujejo prihodnji četrtek, ko ga bodo ponovno odprli za javnost. Obiskovalce bodo na gradu sprejeli graščaki, vitezi, dame in dvorni norčki ob srednjeveški glasbi in plesu. Vodeni ogledi bodo nato mogoči vsako soboto in nedeljo do konca oktobra.
Za obnovo osem milijonov
Župan Matej Arčon veliko zaslug za vnovično odprtje srednjeveškega gradu pripisuje domačinom iz Branika, ki so vseskozi opozarjali, da mora grad zaživeti, in so čutili svojo odgovornost do njega. »Z odprtjem gradu za javnost bomo storili prvi pomemben korak, je pa pred nami še dolga pot. Celotna sanacija gradu bi stala od osem do devet milijonov evrov. Jasno je, da lokalne skupnosti ne moremo zagotoviti toliko denarja, zato bomo možnosti za obnovo iskali tudi v okviru javno-zasebnega partnerstva,« napoveduje Arčon.
Občina grad oživlja tudi s pomočjo evropskega projekta Restaura. Doslej je za vzdrževalna dela, za ureditev varnega dostopa, čiščenje okolice, ureditev krožne sprehajalne poti in dokumentacijo za pridobivanje gradbenega dovoljenja že namenila nekaj več kot 100.000 evrov. Dodatnih 30 tisočakov bo letos namenila za ureditev varovalnih streh. Poudariti namreč velja, da je grad v tehničnem smislu ruševina.
Ruševina v dobri kondiciji
»Mogoče je res ruševina, a ta ruševina je v zelo dobri kondiciji,« se ob tehnično korekten izraz obregne Miran Vidmar, predsednik krajevne skupnosti Branik. Na grad zahaja že vsaj pol stoletja. »Na občino smo že leta 2008 naslovili pobudo za revitalizacijo gradu, vmes so se pojavljali zasebni kupci. Oni so obupali, domačini pa nismo. Ustanovili smo projektno skupino in pisali prošnje na kulturno ministrstvo,« pojasnjuje Vidmar pot, kako je grad znova prišel v lokalne roke.
»Zakaj smo se tako borili? Grad je naš, v našem kraju. V njem vidimo potencial za preboj našega kraja tudi širše,« pravi Vidmar in spomni, kako so drugi obnovljeni gradovi ponesli prepoznavnost krajev v svet. Ne nadeja se, da bo grad obnovljen v kratkem času. »Če nam ga do leta 2023 uspe obnoviti četrtino, bomo že zelo zadovoljni,« pojasni.
Zgodba o netopirjih
V gradu si tako še ne bo moč ogledovati soban, bodo pa lokalni vodniki med hodniki, na dvoriščih, na vrhu 27 metrov visokega razglednega stolpa, ki odpira pogled na Vipavsko dolino in Kras, ter na terasah pripovedovali grajske zgodbe. Zanje bodo izkoristili tudi za grad nekoč moteče netopirje.
»V začetku poletja se na grad zateče več sto netopirjev. Samice tukaj kotijo mladiče. Našteli smo devet različnih vrst netopirjev, med njimi tudi dve zelo ogroženi,« pojasni Nataša Kolenc, ki na občini vodi projekt oživljanja gradu, ter navrže, da grad s tem dobiva tudi novo naravovarstveno vlogo, saj leži na zavarovanem območju Natura 2000.
Med prihodnjimi vsebinami gradu sprva napovedujejo odprtje turistično-informacijskega centra in manjšo gostinsko ponudbo, vse druge dejavnosti pa so trenutno še na ravni razmisleka.
