Dr. Heleno Kristino Reberšek Gorišek in dr. Janjo Blatnik so na sodišču zaslišali glede zdravljenja malega Gregorja Hernčiča na ljubljanski infekcijski kliniki pred dolgimi 18 leti. Gregor danes dosega zgolj 20 odstotkov inteligence povprečnega odraslega, zelo slabo sliši, ne govori, ne giba se normalno, ima epileptične napade. Starši so prepričani, da z njim ne bi bilo tako hudo, če bi zdravniki takoj pravilno ukrepali.
Reberšek-Goriškova jima je nekako dala prav, češ da so razmišljali preozko in kljub znakom niso do konca raziskali možnosti, da ima meningitis. Blatnikova se ni strinjala. »V ravnanju zdravnikov nisem našla nobene strokovne napake, čeprav sem se trudila, da bi jo, ker vem, kaj ste pretrpeli,« je pogledala skrušene starše, ki od ljubljanskega kliničnega centra zahtevajo 49.500 evrov odškodnine. V sinovem imenu pa terjajo 150.400 evrov in 1400 evrov mesečne rente.
Osredotočeni le na eno bolezen
Še ne triletnega Gregorja je 1. decembra 1999 pediater napotil na infekcijsko kliniko, na napotnici je pisalo sum na meningitis. Tu so ga začeli zdraviti zaradi juvenilnega revmatoidnega artritisa, kar je bila po po prepričanju tožnikov prva napaka. Druga naj bi bila, da niso takoj opravili vseh preiskav, dobil pa naj bi tudi napačen antibiotik, ki je prikril razvoj meningitisa, ta pa je nato prešel v gnojni meningitis. Tega so ugotovili šele 13. decembra, ko je bolezen že nepopravljivo poškodovala možgane.
Po oceni upokojene infektologinje Reberšek-Goriškove bi morali na podlagi bolezenskih znakov in suma z napotnice otroku že ob sprejemu opraviti lumbalno punkcijo. Ker je niso, ni moč reči, ali je takrat že imel meningitis ali ne. Postavili so mu diagnozo juvenilni artritis in (pravilno) predpisali antibiotik širokega spektra, ki sicer »pokriva« tudi meningitis. 6. ali 7. decembra sta le sledili lumbalni punkciji, ki pa zaradi vpliva antibiotika nista kazali na meningitis. A izvid je bil vendarle takšen, da bi morali upoštevaje rezultate možganske tomografije in klinično sliko v celoti preiskave nadaljevati in in razmišljati tudi o tej možnosti. V resnici pa niso razmišljali širše, ampak so se, tako izvedenka, osredotočili na juvenilni artritis. Naslednja lumbalna punkcija 13. decembra pa je potrdila usodni gnojni meningitis.
Hud nemir pripisali stranskim učinkom
Infektologinja in tudi pediatrinja Blatnikova pa je pričala, da je bil Gregor ob sprejemu hudo bolan, zagotovo pa ni imel gnojnega meningitisa, saj centralno ni bil prizadet. Odločitev za antibiotik je bila pravilna, diagnoza juvenilni revmatoidni artritis tudi. Pridala je, da je sama sicer zelo previdna in bi res že takoj opravila lumbalno punkcijo, a da je zdravniki niso, ni šteti za napako – po doktrini jo naredijo šele v primeru centralne prizadetosti. Ko pa je prišlo do prvega epileptičnega napada, so punkciji opravili, a iz izvidov ni bilo moč sklepati na gnojni meningitis. »In po moje ga tudi še ni bilo,« je izjavila. Potem pa so Gregorju zaradi primarne bolezni, juvenilnega artritisa, dali imunoglobuline. »Zaradi tega se mu je zmanjšala odpornost in prišlo je do dodatne okužbe z bakterijo. Morda jo je že nekaj časa nosil v sebi, morda se je okužil v bolnišnici,« je razložila. Za gnojnim meningitisom naj bi torej zbolel 11. ali 12. decembra, punkcijo pa so mu naredili 13. Marta Hernčič je pojasnila, da je bil tisti čas pred preiskavo zelo nemiren, na kar je opozarjala zdravnike, a se za to niso zmenili. Po mnenju Blatnikove so nemir pripisali imunoglobulinom, saj imajo takšne stranske učinke.
Ker je Reberšek-Goriškova mnenje izdelala zgolj na podlagi dokumentacije in še pred zaslišanji prič, ji bodo zdaj poslali tudi pozneje pridobljene dokaze in jo vprašali, ali se njene ugotovitve kakor koli spreminjajo.
