Več je medvedov, volkov in risov kot domačinov v širnih gozdovih in na prostranih visoko poraslih travnikih blizu Duge Rese na poti proti krasotici Mrežnici, kamor nas šest turističnih novinarjev iz Slovenije v črnem kombiju po makadamski ozki in ovinkasti cesti vozi spreten voznik Berislav iz Zagreba (»Moj oče je Slovenec,« se pohvali). Spremlja nas Željko Blagović iz Turistične skupnosti Karlovške županije (TSKŽ), odlično »izurjen« za zahteve in radovednost novinarjev iz vse Evrope. Pred nami je prav tako štiri dni po čudovito raznoliki županiji z gostoljubnimi in prijaznimi domačini spremljal novinarki iz Nizozemske, za nami so napovedali prihod kolegi iz Nemčije… Vozimo se mimo posameznih v domovinski vojni porušenih in opuščenih hiš ter prispemo k Mrežnici. Hitri tečaj izkušenega inštruktorja in pustolovca Maria Mihajlika, preoblačenje v neoprensko obleko in že se s čolni spustimo šest kilometrov po sicer 64 kilometrov dolgi čisti Mrežnici, kjer je globoka od 6 do 8 metrov, sicer je na nekem mestu globoka celo 22 metrov. Veslamo skupaj s tokom, reka ima 18 stopinj, sonce žge kot za stavo in Mario pove, da takšna avantura (lahko je tudi z raftom) stane 35 evrov na osebo, skupaj s kosilom s svežo mrežniško postrvjo, pečeno v koruzni moki, v restavraciji kampa Slapić v Mrežniškem Brigu še 10 evrov več. »Največ turistov prihaja na 14-dnevni oddih iz Nizozemske, Belgije in Danske,« razloži Ivan Matković, lastnik kampa ob reki, kjer je prostora za 300 gostov, tudi v lesenih hišicah.
Ne slišimo lakomnih netopirjev
Prostrana dolina z mestnim središčem Ogulin, iz katere se dviga 1181 metrov visoko gora Klek, je pravljična. »Zato se je moralo zgoditi: 18. aprila 1874 se je v našem mestu rodila najbolj slavna hrvaška pisateljica za otroke, svetovno znana Ivana Brlić - Mažuranić,« nam razlaga Ankica Puškarić, ravnateljica Ivanine pravljične hiše v centru Ogulina. Pospremi nas v to sodobno multimedijsko in interaktivno hišo do tamkajšnjega čarobnega gozda, kjer drevesa pripovedujejo pravljice in zgodbe iz pisateljičinega življenja. In do čarobnega zrcalca. To skupaj z duhom obiskovalce – tako mlade kot stare – najbolj navduši. Če duhu iskreno odgovarjaš na vprašanja in storiš, kar ti ukaže – zapreš oči in poljubiš žabo – bo odkril tvojo čarobno moč, to je da znaš govoriti z zaprtimi usti. In še res je!
»Izklopite telefone, primite se za roke in bodite čisto tiho,« nas v nekem trenutku nagovori Filip Špehar, naš vodnik po Barićevi jami pri Rakovici, približno 50 kilometrov od glavnega mesta Karlovške županije (KŽ) Karlovca. In ugasne jamske luči. Okrog nas je črno kot v najbolj črni noči in tišina je že kar malce strašljiva. A le prvi hip, nato te nenavadna atmosfera, ki jo večina obiskovalcev čudovite jame občuti prvič, pomirja. Želiš si, da bi ti trenutki trajali. Ne slišimo niti stalnih prebivalcev jame lakomnih netopirjev, ki v eni uri pojedo po 1000 insektov na minuto. A Filip Špehar, ki nas dobro uro vodi po jami, spet prižge luči. Odkriva nam značilnosti njenega večtisočletnega nastajanja, pokaže nekdanje domovanje jamskega medveda (»Bil je večji od medveda grizlija«). Vsako leto jamo obišče več turistov, lani jih je že nekaj manj kot 18.000. Z okusnimi jedmi iz medveda, jelena, divjega prašiča in predvsem svežih jurčkov (karpačo, na žaru, v omaki…) nas nato razvajajo blizu Josipdola v znameniti gostilni Gradina. »Letos imamo obilno prvo sezono jurčkov, žal gre te dni h koncu, druga sezona bo avgusta,« nam zaupa oštirka Anita Pavlič in nas povabi na bero te okusne divje gobe.
Izropana Titova vila
Nacionalni park Plitvice obišče skoraj 1,5 milijona turistov na leto, a sila redki so tisti, ki si ogledajo propadajočo vilo Izvor, nekdaj ekstremno razkošno Titovo rezidenco, ki naj bi jo dal zgraditi na željo žene Jovanke, rojene v Liki, nedaleč od Plitvic. Ker turisti preprosto ne vedo zanjo, kaj šele, kje stoji. Sredi mogočnega gozda nad izvirom potoka Sartuk so kamnito vilo, imenovano tudi objekt 99 (več tisoč ton kamna so z vlaki pritovorili z Medvednice), gradili med letoma 1948 in 1953 zaporniki z Golega otoka in iz zaporov v Gradiški, Lepoglavi in Mitrovici. Večnadstropna vila, velika 10.000 kvadratnih metrov, je imela vse – tudi dvigalo, več biljardnih miz, kinodvorani, več konferenčnih sob, poleg ogromnega Titovega še 20 apartmajev… Po današnji oceni je bilo takrat v vilo vloženih 150 milijonov evrov. Domačini povedo, da je Tito v njej užival le trikrat, ko je gostil predsednika Egipta Naserja in indijskega premierja Nehruja ter igralca Richarda Burtona, ki je Tita igral v filmu Neretva. Obiskovalec se lahko ure in ure, kajpak na lastno odgovornost, sprehaja po notranjosti vile in prisluhne plitviškim slapovom, ki jih celo z balkonov zaradi zaraščenosti gozda ni več mogoče videti. Vila je skoraj popolnoma prazna, na oknih z razbitimi stekli plapolajo strgane čipkaste zavese, kdo vse jo je izropal, se ne govori. Pred vilo so pred nekaj dnevi zakurili ogenj, morda za žar. Iz vile, ki je iz letala nevidna, vodi kar 80 metrov dolg podzemni predor kot nujni izhod iz rezidence. Domačini si želijo, da bi vilo Izvor preuredili v luksuzni hotel za prestižne goste, »tiste z najbolj debelimi denarnicami«.
Michael Jackson snemal v Karlovcu
»Enega najboljših glasbenih videospotov Earth Song je kralj pop glasbe Michael Jackson snemal leta 1995, torej v času domovinske vojne, v Karlovcu v porušeni mestni četrti Turanj. In naše mesto je prvo na Hrvaškem, ki je pet let kasneje priredilo ples v čast preminulega pevca,« nam med sprehodom po Karlovcu pripoveduje turistična vodnica Anita Brozović. Kolegica Marina Burić iz TSKŽ jo dopolni, da so tudi film Lov v Bosni, v katerem je glavno vlogo odigral Richard Gere, snemali v Karlovcu, ki je prestavljal bosansko mesto Fočo, reka Kolpa pa Drino. Karlovec slovi daleč naokrog kot mesto, skozi katero tečejo štiri reke: Korana, Mrežnica, Dobra in največja Kolpa. A Brozovićeva doda, da je to mesto petih rek, saj tam teče tudi Piva. Reka Piva? »Karlovška pivovarna je zaščitni znak našega mesta, ki je največji izvoznik piva na Hrvaškem. Pri nas so pivo začeli proizvajati že daljnega leta 1779 v četrti Dubovac, kjer so leta 1854 odprli Karlovško pivovarno. Kakovost našega piva zagotavlja odlična voda, ki je je na našem območju ogromno. Konec poletja imamo veliko prireditev v čast svojemu pivu, kar 10 dni je radoživo, obišče jo več kot 150.000 ljudi,« pravi Anita Brozović. Karlovec je imel v minulem letu 50.000 turističnih prenočitev (vsa županija 470.000), letos naj bi jih bilo več, mogoče tudi iz Slovenije, si želita dami. »Glavni sedež Hrvaške turistične organizacije v Zagrebu nam zelo pomaga pri promociji,« posebej poudari Burićeva. In mesto Karlovec slovi še kot mesto parkov; začelo se je sredi 19. stoletja, ko so zasadili prvo platano, danes se v Aleji platan bohoti 101. Brozovićeva in Burićeva nas vodita skozi največji park s krošnjami divjega kostanja na obalo Korane in do istoimenskega imenitnega hotela; njegov lastnik Ivan Srakovčić nas kulinarično razvaja in razkrije svojo uspešno pot od natakarja, gostilničarja do danes močnega in priznanega hotelirja v KŽ. Nato mimo botaničnega parka, ki so ga uredili že leta 1896, v središče mesta, do najstarejše glasbene šole na Hrvaškem, najstarejše kinodvorane Edison pa na Stari grad Dubovac z razglednim stolpom, kjer nam ponudijo rebrca, ki so jih posebej za nas pekli v peči 8 ur, v prvi in edini sladkovodni akvarij na Hrvaškem z več kot stotimi različnimi vrstami rib (odprli so ga oktobra lani in po besedah ravnateljice Margarite Maruškić Kulaš so imeli že 67.000 obiskovalcev) in do Mestnega muzeja, ki je sploh najstarejša zgradba v Karlovcu, stara okrog 390 let. In v Turanj na ogled muzejske zbirke orožja. Veliko nam ponosni pripovedujeta o znanih ljudeh, ki so se rodili ali živeli v njihovem »najlepšem in najbolj gostoljubnem mestu na svetu«, tudi o izumitelju in znanstveniku Nikoli Tesli. »Maturiral je v Karlovcu, zmagal na mednarodnem šahovskem turnirju in se zelo rad kopal v Korani, reki, ki mu je dvakrat skoraj vzela življenje.«
