»Korošci sporočamo Ljubljani, da je dovolj čakanja. Več kot 40 let čakamo na to cesto, zato smo res že zelo nestrpni in upravičeno pričakujemo, da se bo končno nekaj premaknilo in se bo gradnja res začela,« je na protestnem shodu, ki je potekal pod geslom Koroška vstaja – Hoč'mo cesto! glasno izrazil pričakovanja Aljaž Verhovnik, koordinator Mladinske iniciative za tretjo razvojno os.

Shoda so se udeležili tudi nekateri koroški župani, številni predstavniki gospodarstva in obrti, tudi vsi trije koroški poslanci ter predstavniki savinjsko-šaleške regije. Med njimi je bil tudi velenjski podžupan Peter Dermol. Poleg njega sta nujnost zgraditve podprla tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in direktor območne savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. »Naši regiji zahtevata samo tisto, kar jima pripada, in prepričan sem, da bomo uspešni le, če bomo pri tem vztrajni,« je poudaril Dermol.

V imenu sveta koroške regije je zbrane nagovoril ravenski župan Tomaž Rožen, ki je spomnil, da brez napovedanega protesta na zadnjem sestanku pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču najbrž ne bi dobili zagotovila, da bo še ta mesec podpisan sporazum oziroma protokol za izgradnjo. Država in regija pa naj bi se v njem dogovorili o nekaterih podrobnostih o sami gradnji in umeščanju v prostor. »Ker pa vsebina tega sporazuma trenutno še ni znana, že zdaj napovedujemo, da jo bomo pred podpisom prav tako skrbno proučili. Če v njem ne bo trdnejših in konkretnih zavez, pa ne izključujemo zaostrovanja in v skrajnem primeru tudi državljanske nepokorščine,« je spomnil Verhovnik.

Vsak dan na cesti več kot pet tisoč Korošcev

S shodom so torej Korošci želeli vse prebivalce Koroške, pa tudi sosednjih, predvsem savinjsko-šaleške regije zbuditi iz apatije, saj je nujno, da se čim več ljudi aktivno vključi v prizadevanja za zgraditev težko pričakovane ceste. Shod je bi obenem tudi poskus, da se vladajoče elite zedinijo in se skupaj borijo za skupne interese, prav tako pa so želeli tistim, ki so na oblasti, dati jasno sporočilo, da bodo Korošci spremljali vsak njihov korak v prizadevanjih, da do umeščanja trase in začetka gradnje pride tudi v praksi.

Gradnja ceste namreč ni kaprica, temveč je nuja, če se želi Koroška razvijati že naprej, zagotavljati delovna mesta in zadržati socialno stabilnost. »Zelo pomemben vidik pa je tudi varnost,« še poudarja Verhovnik, saj ni zanemarljiv podatek, da se iz Koroške proti Arhi vasi, kjer je priključek na štajersko avtocesto, že zdaj vsak dan vozi več kot 5000 Korošcev. »Če je vlada s časovnico obljubila, da se bomo leta 2023 peljali po hitri cesti do Slovenj Gradca, potem Korošci pričakujemo, da se bomo najpozneje do leta 2025 vozili po njej tudi že med Slovenj Gradcem in Holmcem. To je zahteva, ne prošnja,« je na shodu še poudaril Verhovnik.