Smrt komaj triletnega Denisa v Pulju, ki ga je, kot vse kaže, umorila lastna mati, je pretresla sosednjo Hrvaško. Po dosedanjih ugotovitvah ga je 32-letnica skupaj s 14-letno znanko ubila v domačem stanovanju, obdukcija je pokazala, da je bil zadavljen. Potem sta njegovo truplo vrgli v plitvino v zalivu Mandrač.
Na vprašanje, kaj se dogaja v materi, da lahko otroku naredi kaj tako grozljivega, psiholog in kriminolog dr. Peter Umek odgovarja: »V njeni glavi se lahko dogaja marsikaj. To niso tipični detomori, ki se zgodijo takoj po rojstvu otroka. Takrat gre za zdravstvene razloge matere, na primer poporodno depresijo oziroma psihozo. Lahko tudi, da se otroka hoče znebiti, ker je nezaželen, ker ga oče ne bo priznal, tu gre predvsem za ekonomske razloge. Kaj je bilo v tem primeru, za zdaj lahko samo ugibamo. Nič ne vemo o njenem kulturnem ali intelektualnem nivoju, na njeno ravnanje je lahko vplivalo več dejavnikov.«
Udarec, da utihne
Vsaka od takšnih tragedij je seveda primer zase. Ne povsem enaka, a z enako tragičnim izidom se je lani poleti zgodila na Jesenicah. Zaradi smrti dveletne hčerke se zdaj na sodišču zagovarjata njena mama in njen partner. Obtožena sta zanemarjanja otroka in surovega ravnanja, šestih kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, kaznivega dejanja hude poškodbe in dveh primerov posebno hude telesne poškodbe – zadnji se je končal s smrtjo otroka. »Kot vem, je bila v tem primeru deklica trpinčena, materi in njenemu partnerju je bila odveč, motila je njuno življenje. Po mojem so bile vmes tudi droge ali alkohol. Ko je otrok jokal, so ga pretepli in s tem utišali. Gre za sebičnost, neempatičnost, sociopatske poteze ljudi,« je povedal Umek, ki sicer v podrobnosti primera ne pozna.
Kar zadeva smrt malega Denisa prav tako lahko samo ugiba. V hrvaških medijih poročajo, da se ga je mama načrtno hotela znebiti, češ da je nameravala odpotovati v Makedonijo. »Lahko je razlog to, da se ga je želela znebiti. Vprašanje pa je, kakšna osebnost je to, saj bi se ga lahko znebila tudi drugače, ga recimo dala v posvojitev. Gotovo je bila posredi stiska, dodatno so vplivale materine osebnostne lastnosti. Gre tudi za vprašanje kulturnega nivoja; ponekod obravnavajo otroke bolj tako, ob strani. Niso, kot v glavnem pri nas, središče sveta staršev. Prav nič tudi ne vemo o materinem intelektualnem nivoju. Kajti, kot vem, je vse skupaj izpeljala zelo nespretno,« je dejal Umek in s tem komentiral dejstvo, da je mati prijavila sinovo izginotje šele čez več ur, pozneje pa policijo sama odpeljala na kraj, kjer so našli njegovo truplo. A v isti sapi tudi dodal: »Čeprav po drugi strani ne moremo reči, da visoko intelektualno opremljeni ljudje česa takega ne morejo storiti. Le na drugačen način.«
Človek je zmožen marsičesa
V takšnih trenutkih lahko torej na človekovo ravnanje vpliva več dejavnikov. »Sočutja ni, otroci so v breme… Kaj takega lahko starši storijo tudi v jezi. Pri tako majhnem otroku ima lahko stisk za vrat kaj hitro usodne posledice. Težko je torej reči, kaj se je dogajalo, je bila mati v stiski, in kako je doživljala situacijo,« je poudaril naš sogovornik. In dodal: »Sprašujete me, kaj se človeku plete v glavi v takšnih primerih in da kaj takšnega ne morete razumeti. Da, ne moremo razumeti, kako lahko oče ubije sina ali pa sin očeta, kako kdo do smrti obrca znanca ali prijatelja. Vse to je za 'normalnega' človeka težko sprejemljivo. A žal je človek v posebnih situacijah zmožen storiti marsikaj. Agresivnost prevlada nad razumom, lahko pa da razuma sploh ni…« je še povedal Peter Umek.
