Zato ni presenetljivo, da običajno, ko pomislimo na odnose na delovnem mestu, najprej pomislimo na odnos z vodji. Voditeljstvo namreč odločilno prispeva k odnosom na delovnem mestu. Je ključno za udejanjanje in sprejemanje sprememb v podjetju in prispeva k zavzetosti sodelavcev.
Zanimivo je, da imamo, glede na to vseprisotnost, o voditeljstvu v slovenskih podjetjih razmeroma malo podatkov. Pri tem nam je lahko v oporo vprašalnik Zlate niti, s katerim zadnjih deset let na temelju odgovorov zaposlenih v sodelujočih podjetjih odstiramo pogled na voditeljstvo. V tem času je vprašalnik izpolnilo skoraj 10.000 vodij timov in skupin.
Vodje v zlatonitnikih, podjetjih, ki so bila prepoznana za najboljše zaposlovalce, poročajo, da dobro poznajo lastne delovne cilje in se v podjetju, kjer delajo, počutijo varno, hkrati pa jih delo zadovoljuje in jim daje več kot le denarno plačilo. So pa skozi celotno obdobje spremljanja manj zadovoljni z nagradami za opravljeno delo, kar je bilo še posebno izrazito v času družbeno in gospodarsko zaostrenih razmer, s sredstvi, ki jih imajo na voljo za doseganje zastavljenih ciljev, in z možnostjo samostojne izbire načinov za doseganje delovnih ciljev.
Na področju kakovosti dela poudarjajo, da se zavedajo vpliva svojega dela na delo sodelavcev in pri vodenju v glavnem uživajo. Bolj kritični so glede izgube časa, energije in denarja pri delu, pogrešajo pohvale predpostavljenih za dobro opravljeno delo, razumevanje za učenje na napakah in si želijo več spoštovanja v komunikaciji vodstva s sodelavci. Kljub izpostavljenim pomanjkljivostim v odnosu med vodji in vodstvom so vodje pretežno ponosni člani podjetij, v katerih opravljajo delo, in njihova čustvena pripadnost podjetjem je precej visoko ocenjena. Na drugi strani kritično poudarjajo, da v podjetjih ne napredujejo vedno najbolj kompetentni sodelavci.
Na področju inovativnosti in podjetnosti je najvišje ocenjena trditev, da lahko pri vodenju prispevajo k izboljšavam in novim pristopom, da jim podjetje ponuja možnosti za učenje, kar se potrjuje tudi v visoki oceni osvajanja novega znanja ter posluhu podjetja za njihove ideje, pobude in predloge. To kaže spodbudno sliko o možnostih, ki jih za lasten razvoj vodjem ponujajo podjetja, ki sodelujejo v Zlati niti, in o posluhu za njihove ideje. Se pa tudi na tem področju kaže pomanjkanje komunikacije, saj se v podjetjih z vodji še vedno premalo pogovarjajo o njihovem napredku.
Na temelju desetletnega spremljanja odgovorov vodij v zlatonitnikih, v katerih opažamo stabilno rast, lahko pri večini trditev in upoštevaje metodološke omejitve, med katerimi je najočitnejša raznolikost sodelujočih podjetij, torej izpostavimo nekaj priložnosti za izboljšanje procesa vodenja, odnosov in dela. Med njimi je učinkovitejša raba virov in omogočanje bolj avtonomne in vključujoče izbire načinov in sredstev za doseganje delovnih ciljev. Na področju napredovanja in razvoja sodelavcev je smiselno uporabljati več letnih razvojnih pogovorov, okrepiti vodenje z zgledom in zagotoviti napredovanje na temelju kompetentnosti. Komunikacijo vodstva z vodji pa okrepiti v smeri večjega izkazovanja spoštovanja in izkoristiti pozitivno moč pohvale.
dr. Andrej Kohont, Katedra za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov · Center za proučevanje organizacij in človeških virov
