Od prihodnjega tedna bodo srednje in osnovne šole, ki so naročene na plačljivo storitev e-asistent, lahko dostopale do potencialno revolucionarne novosti. Z umetno inteligentnim programom Metis, ki so ga v sodelovanju s partnerji razvili na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS), naj bi poslej na šolah lažje zaznali učence, ki jim grozi, da bodo ob koncu semestra ocenjeni negativno, in jim pravočasno pomagali.
Slovenija bo tako ena prvih držav na svetu, ki bo metode umetne inteligence uporabila na področju izobraževanja, je bil včeraj ponosen direktor IJS Jadran Lenarčič. Inovativni program, ki ga je po javnem razpisu podprlo ministrstvo za izobraževanje, je še v povojih, a »algoritmi imajo to sposobnost, da se lahko učijo in morda nekoč presežejo človeka«, so povedali na IJS.
Program bo izračunal verjetnost neuspeha
V praksi bo sistem Metis deloval tako, da bodo šolski svetovalni delavci in učitelji – tisti pač, ki jih bo za to nalogo določilo vodstvo šole – po e-asistentu opozorjeni, kateremu učencu grozi, da mu bodo na koncu semestra pri enem ali več predmetih zaključili negativno oceno. Program, ki so ga na IJS razvili v sodelovanju s podjetjem E-šola, osnovno šolo Vita Kraigherja v Ljubljani in novomeško gimnazijo, bo verjetnost za to možnost izračunal na podlagi učenčeve odsotnosti pri pouku in njegovih ocen. Možnost za negativno oceno bodo nato na e-asistentu v pregledni aplikaciji ob vsakem »problematičnem« učencu izrazili v odstotkih. Zraven imena in slike učenca pa bo pisalo: »potreben pomoči«, »potreben pregleda« in podobno. Po Arnesa bodo šolam na voljo tudi orodja za pomoč učencu, na primer naloge, ki jih bo moral delati, da se semester ne bo končal klavrno. Tega dela programa sicer včeraj na IJS niso predstavili.
Najboljša je kombinacija stroja in človeka
Metis za zdaj še ne bo »napovedal« tudi možnosti, da se kakšnemu učencu ali dijaku uspeh poslabša, recimo z odličnega na zadostnega. Prav tako ne bo upošteval drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na končni uspeh pri predmetu – denimo smrti v družini, bolezni ali nemara zaljubljenosti. Ni tudi jasno, kako bodo umetno inteligentna opozorila delovala na ustvarjalne oziroma »drugačne« otroke. »Res ne vem, kaj bi program pokazal zame, ko sem hodil v šolo…« je z nasmehom pripomnil Lenarčič. A kot rečeno, v prihodnje se lahko algoritmi še zelo izboljšajo. Običajne dvome o tovrstnih primerih – ali se stroj lahko kosa s človeškim dejavnikom in s kakšnimi posledicami – pa je poskušal razpršiti vodja projekta Matjaž Gams: »Ljudje so pametnejši od strojev, toda stroji so sposobni kvaziinteligentno obdelati na milijone podatkov, česar človek ni sposoben. Najboljša je zato kombinacija stroja in človeka.«
Direktor podjetja E-šola, ki že sedem let razvija e-asistenta, Vladimir Balukčić, je bojazen, da bo stroj prevzel mesto učitelja, prav tako odločno zavrnil: »Odločitev, kako se odzvati na opozorilo programa, bo še vedno v rokah učiteljev in svetovalne službe.« Nekoliko nejasno pa je razložil, kako so prišli do podatkov (okoli 30 milijonov ocen), na podlagi katerih so na IJS izdelali programsko kodo. Pomagali so si z ocenami učencev in dijakov, ki so jih nato s simulacijami razširili v dovolj velike vzorce, je povedal.
