Televizijsko serijo 13 razlogov, zakaj, ki jo množično gledajo tudi slovenski najstniki, je Svetovna zveza za preprečevanje samomora uvrstila na seznam odsvetovanih oddaj za mlade. Samomor je v njej po mnenju suicidologov obravnavan na način, ki bi v skrajnem primeru lahko ranljivega mladostnika v stiski napeljal na odločitev za samomor. Manj znano je, da je knjižna uspešnica Jaya Asherja Trinajst razlogov, po kateri je bila serija posneta, v Sloveniji uvrščena na seznam priporočenih (!) umetniških del v učiteljskem priročniku Skozi umetnost o zdravju in na seznam del za bralno značko v devetem razredu.
Pogovor ali zgolj žig
Seznam priporočenih del za bralno značko ni obvezen za vse: vsaka šola ustvari svoj seznam knjig za bralno značko. Toda Trinajst razlogov izbere zelo veliko šol, saj gre za zelo kakovosten roman. Pionirska knjižnica ga na primer uvršča med najkakovostnejšo mladinsko literaturo.
V tretjem triletju osnovne šole morajo učenci za bralno značko praviloma prebrati pet proznih del in eno zbirko poezije. V društvu Bralna značka pravijo, da obstajajo različni načini za obravnavo prebranih knjig, vendar vsi vključujejo pogovor učencev z mentorjem, torej knjižničarko ali učiteljico slovenščine. »Mentor bralne značke se v pogovoru z bralcem lahko posveti njegovemu osebnemu doživljanju posameznega literarnega dela na vseh ravneh,« zagotavlja generalna sekretarka društva Bralna značka Manca Perko. A vprašanje je, ali imajo vsi sodelujoči učenci možnost, da se udeležijo takšnega pogovora. »V različnih okoljih so zelo različne izvedbe, od presežnih do takih, kjer je zadosti, da je obveznost opravljena,« odgovarja Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki pripravlja seznam kakovostnih mladinskih knjig.
Sonja Lenarčič z OŠ Kidričevo na primer zagotavlja, da se pri njih o knjigah poglobljeno pogovorijo. »Vanje se vživljamo, primerjamo določene situacije v času in prostoru, se osredotočamo na ravnanje književnih oseb in predvsem kritično razmišljamo o prebranem.« Težava je v tem, da način obravnave knjig za bralno značko ni nikjer predpisan. Po neuradnih podatkih mentorji na mnogih šolah z bralcem sodelujejo le toliko, da pritisnejo žig.
NIJZ odsvetoval roman Trinajst razlogov
Že omenjeni priročnik Skozi umetnost o zdravju, ki je izšel lani in s pomočjo katerega naj bi strokovni delavci v vrtcih in šolah obravnavali teme, ki so povezane z zdravjem, je Društvo za širjenje filmske kulture Kino pripravilo v sodelovanju z ministrstvi za zdravje, kulturo in izobraževanje. Ob pripravi priročnika so za sodelovanje zaprosili tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki pa je omenjeno knjigo – Mladinska knjiga jo je izdala že leta 2011, torej še pred Netflixovo serijo – odsvetoval kot priporočeno literaturo. Obstajala naj bi namreč možnost, da se kdo poistoveti z literarno junakinjo in njenim načinom reševanja težav. A na ministrstvih so vztrajali pri svojem, predvsem zato, ker naj bi bil roman dobro izhodišče za pogovore z mladimi o duševnih stiskah in samomoru.
Po mnenju psihologinje Saške Roškar z NIJZ, ki je napisala tudi spremno besedo k romanu, ni dvoma, da je roman odličen in da vsebuje nekaj odličnih nastavkov za pogovor o samomorilnem vedenju. Dodaja pa, da zgodba ni brez pasti. »Bralcu se lahko zdi, da Hana tudi po smrti občuti zadovoljstvo ob tem, da se je maščevala in vzbudila občutke krivde tistim, ki so jo prizadeli. Dodaten problem je, da je v romanu šolski svetovalni delavec, ki deluje, kot da ga težave mladostnikov ne zanimajo,« pravi Roškarjeva. V priročniku Skozi umetnost o zdravju je ob tej knjigi sicer navedeno, da učitelji pri obravnavi potrebujejo strokovno podporo, zato da razumejo, zakaj je lahko knjiga potencialno škodljiva, a na NIJZ jih skrbi, ali bodo zaradi neobveznosti bralne značke pogovore res organizirali na vseh šolah in tematiko obravnavali dovolj občutljivo in strokovno. Otrokom je na primer treba povedati, kako pomembno je, da o težavah komu povemo in da jih rešujemo sproti, preden se spremenijo v snežno kepo. »V javni polemiki o naslovu letošnjega maturitetnega eseja (Samomor kot izstop iz kolesja) so inštitutu očitali, da posegamo v avtonomijo učiteljev in da prepovedujemo obravnavo občutljivih tem. To ne drži. Nasprotno, zavzemamo se za to, da o samomoru javno govorimo in ga tako detabuiziramo. Vprašanje pa je, katera dela so za to primerna, kako to storimo in pri kateri starosti.«
Na NIJZ so sicer prav zaradi občutljivosti tovrstnih tematik že leta 2015 izdali priročnik za njihovo obravnavo, s podobnim naslovom Zdravje skozi umetnost. S pomočjo teh smernic naj bi pedagogi lažje in bolj kompetentno obravnavali izbrane zdravstvene teme, od spolnosti do samomora.
