Pri številki sedem se je ustavila mlada domačinka, ko je preštevala pristne fieške domačije. Drugi so se v Fieso priselili ali pa jo obiskujejo le ob koncih tedna in poleti. Fiesa je posebna zgodba. V prejšnjih časih je bila sinonim za sindikalne dopuste. Poleg dveh družbenih hotelov so bili na vzpetini nad morjem posejani počitniški domovi številnih slovenskih podjetij. Danes je od sindikalizma ostalo malo. Počitniške hiše ali parcele so od podjetij kupovali direktorji in si gradili vile, propadajoča podjetja so zemljišča razprodala. S poveličevanjem zasebnega so želje po hiški ob morju rasle, pritisk na vsak kvadratni meter zazidalne površine pa postajal vse močnejši.
Ne želimo se več dušiti v pločevini
Sogovornica, ki je želela ostati neimenovana, bo v nedeljo odšla na referendum. Odločala se bo, ali naj obvelja novi občinski podrobni prostorski načrt, ki na delu Fiese dovoljuje gradnjo 25 novih stanovanj v večjih kompleksih, ob njih pa več kot deset bazenov in garažno hišo. Glasovala bo za, pozidava je ne moti, življenje v Fiesi je krasno. Garažo pa tudi že zelo težko pričakuje, saj se kraj poleti duši v pločevini. Njena spodnja soseda je na terasi uživala v poznopopoldanskem pogledu na morje in zaščiteni jezeri, ki sta ostali od kopanja gline. Ni bila istega mnenja. »Povejte mi, kam bodo šli vsi ti ljudje, kje bo na plaži prostor še za njih, kako bo ta naša čistilna naprava zdržala ves ta pritisk. Raje naj nam malo očistijo in obsekajo razrasle akacije,« je skomignila. In nadaljevala: »Vzeli so nam mandrač, zdaj nam bodo še apartmaje zgradili. Fiesa ne prenese ničesar dodatnega več!«
Podobno na nasprotnih bregovih stojita piranski župan Peter Bossman in Civilna iniciativa Piran. Pod taktirko prvega so občinski svetniki soglasno potrdili nov prostorski načrt, ki v primerjavi s starim dovoljuje manjšo pozidavo. Zazidalnim zemljiščem se je večinoma odpovedala občina. Pod taktirko druge je načrt prišel na referendum. Novi, bolj zelen prostorski načrt ima namreč »lepotno napako«. Sofinanciral ga je Factor projekt, danes pripojen k Družbi za upravljanje terjatev bank, nekoč pa hčerinska družba Factor banke. Na tem prostoru ima že pravnomočna gradbena dovoljenja in zagotovo interes, da jih dobro unovči. Po novem načrtu lahko v Fiesi zgradi 19 stanovanj povprečne velikosti 167 kvadratih metrov bruto stanovanjske površine. Prepoved vsakršne gradnje, vsaj tako trdijo na občini, ne pride v poštev. Bojijo se visokih odškodninskih tožb.
Fieso je treba rešiti za vsako ceno
»Fiesa je vrednota in nobena vsota dolgoročno ni previsoka, da jo rešimo. Naj se občina zadolži in odplača tožbe ali ponudi druga zemljišča,« pa občini svetuje član civilne iniciative Luka Čibej. »Če bi tukaj dobili ekohotel, ki bi imel odprta vrata vsem, ne bi imeli nič proti. Zdaj pa imam občutek, da moja občina sodeluje v špekulativnem poslu. Zakaj? Teren se bo prodal neznanemu vlagatelju. V kraju že imamo črnograditeljske vile, zato se upravičeno sprašujemo, ali bo vlagatelj tudi spoštoval to, kar je narisano v načrtih,« dvomi Dragan Klarica, prav tako član civilne iniciative. V dvomih je tudi Pirančanka Nevenka Kavčič: »Zakaj ne bi pozidali Tivolija?« se retorično sprašuje o odzivu v tem primeru. »To je lep primer, kaj se nam bo zgodilo,« pa pravi, ko pokaže na železno ograjo z napisom Prepovedan prehod. »V primeru pozidave si vsak zgradi ograjo. Civilna iniciativa se bori proti temu. Fiesa ima lahko drugačno vizijo,« meni Kavčičeva. »Veste, da nas je bilo Pirančanov v Piranu včasih 7000, danes nas je manj kot 1000, vse beži ven,« nadalje opozori na problem pomanjkanja stanovanj, prilagojenih sodobnim potrebam mlade družine. »Gradnja apartmajskih naselij naših težav tukaj ne rešuje, prav tako domačinom ne prinaša služb,« pristavi Klarica.
Župan: Rešili smo Fieso
Župan Peter Bossman je v zadnjih mesecih na račun Fiese dobil več protestnih pisem. Mandrač, posegi v morje, parkirišča, pozidava… Na vprašanje, s čim se jim je zameril, med drugim pravi: »Prihodnje leto so volitve.« Na mizi ima pred sabo dva načrta in pravi, da so v novem popravili, kar je bilo mogoče. In da se gradnji v Fiesi ne bo mogoče izogniti. »Šest metrov nižji, v terasah grajeni in Fiesi bolj prilagojeni objekti, vkopane garaže in zato več površin za pešce, ureditev nove ceste, boljša kakovost življenja,« našteva prednosti za prebivalce. »Imeli smo srečo, da nam je investitor prisluhnil, da ne želimo pozidave, kot je bila predvidena po prejšnjem prostorskem načrtu. Vsi smo nekaj pridobili,« pohvali sodelovanje z vlagateljem, ki je gradbena dovoljenja tukaj že imel. V Fiesi mu marsikaj ni v ponos. Nedokončana vila Ivana Zidarja na zemljišču propadlega SCT priča o tem, da črnograditeljstvo ni preganjano, kot bi moralo biti. »Črne gradnje? Občina jih je prijavila veliko, vsake pol leta pozivamo gradbene inšpektorje, naj ukrepajo. Vedno znova nam odgovorijo, da so kadrovsko podhranjeni,« pravi župan. Kdo bo torej ubranil zemljo pred pretiranimi željami po hiški ob morju?
Pirančanka Josipa Rakitovec pripoveduje zgodbo tega prostora, ki priča, kako se časi spreminjajo. Z vrta, kjer naj bi zraslo novo naselje, so nekoč v Zagreb pošiljali narcise in tulipane. Nato so tam njeni starši obdelovali oljčnik in na njem imeli nekaj kokoši, da so lažje preživeli. Zemljo so imeli v zakupu od občine, v pogodbi pa določilo, da zemlje ne smejo orati. Na prelomu tisočletja so morali zemljo vrniti, občina jo je prodala naprej. Zdaj tam ni dovoljeno le oranje, lahko jo celo pozidajo.
