Ljubitelji svežih mladih bučk lahko v tem vrtnem sadežu uživajo vse do jeseni, njihova sezona je namreč precej dolga, potem pa jih zamenjajo večje sorodnice buče. Nekaterim se zdi tako rekoč škandalozno potrgati cvetove bučk in si jih pripraviti v okusen prigrizek, še preden bučka sploh zrase. Ampak kdor ima večji nasad bučk, si to nadvse cenjeno specialiteto vendarle lahko privošči in žrtvuje kakšen cvet. Eden od načinov priprave je, da cvet razpremo in nadevamo z mešanico sesekljane mocarele, smetane in zelišč, ga nežno zavijemo kot bombon, pomočimo v pivsko testo ali tekoče testo kot za palačinke in na hitro ocvremo v olju. Tako rekoč neskončne možnosti za pripravo pa nam bučke ponujajo, ko zrastejo. Najokusnejše so seveda sveže, čim manjše, ko še nimajo pešk. Iz njih pripravimo imeniten sredozemski karpačo tako, da jih z lupilnikom za krompir narežemo na zares tanke podolgovate rezine in jih zložimo na velik krožnik. Začinimo jih s soljo in sveže zmletim belim poprom, posujemo z grobo nastrganim parmezanom ter pokapljamo z limonovim sokom in oljčnim oljem. Mariniramo jih kakšno uro v hladilniku, nato pa postrežemo denimo z mocarelo in paradižnikom. Bučke so precej priljubljene tudi po srednjeevropsko panirane in ocvrte, iz njih lahko pripravimo krasne pite in celo sladke zavitke z vlečenim testom, lahko jih kombiniramo s paradižnikom in papriko ter praženo čebulo, tako nastane krasna prikuha ali omaka za testenine… Konec koncev so zelo okusne tudi vzdolžno narezane in pečene na žaru. Takšne lahko ponudimo k drugim specialitetam z žara, zamešamo jih v solato ali z njimi in kakšnim mladim sirom pripravimo karseda imeniten sendvič. Kakor koli že, pri bučkah si velja zapomniti, da zlasti lepih in mladih primerkov nikdar ne lupimo (razen če je v sosednji vasi morebiti razneslo kakšno kemijsko tovarno)! Prav okusno jih pripravimo po tokratnem receptu.
Bučke z orehi in baziliko
Potrebujemo 500 g bučk, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 4 žlice orehovih jedrc (ali dve žlici pinjol), 1 zvrhano žlico vloženih kaper, 2 žlički kisa (lahko tudi balzamičnega), morsko sol, sveže zmlet črni poper, 5 strokov česna, 20 svežih listov bazilike (še boljša je kombinacija bazilike in poprove mete, če je pri roki).
Bučke očistimo in narežemo na centimeter debele kolobarje, ki jih NE solimo. V veliki teflonski ponvi dobro segrejemo žlico olja in nanj stresemo polovico narezanih bučk, ki jih pražimo 10–15 minut med pogostim potresanjem ponve, da se bučke zlato rjavo obarvajo. Po potrebi med peko dodamo še kanec olja. Kapre dobro odcedimo. Popražene bučke stresemo v skledo, v ponvi pa segrejemo žlico olja. Na njem enako popražimo drugo polovico narezanih bučk. V dveh obrokih jih pražimo zato, kar bi sicer spustile preveč vode in se ne bi pravilno zapekle. Orehova jedrca nalomimo na četrtine (če namesto orehov uporabimo pinjole, pustimo cele) in jih v suhi ponvi rahlo popečemo – le toliko, da fino zadišijo. Česen olupimo, potem pa ga skupaj s kaprami, polovico bazilike (in poprove mete) čim bolj drobno sesekljamo. Če imamo čas, lahko vse skupaj v terilniku stremo v nekakšen pesto. Preostalo baziliko (in meto) pripravimo za posip tako, da jo grobo nasekljamo z ostrim nožem. Ko je druga polovica bučk popražena, nanje stresemo prvo polovico in sesekljana zelišča. Pokapljamo jih s kisom, dodamo sol in poper. S potresanjem ponve vse skupaj premešamo, da se segrejejo vse bučke. Ponev odstavimo. Bučke posujemo s pinjolami in z nasekljanima zeliščema ter potresemo ponev, da se sestavine premešajo. Jed še vročo ponudimo s hrustljavim svežim kruhom za malico, odlično se obnese tudi kot priloga, skupaj z domačo skuto pa so takšne bučke okusna in lahka samostojna jed.
