O novem zakonu o športu, ki bo zamenjal starega iz leta 1998, se krešejo mnenja, vse odkar je bil prvič predstavljen javnosti. Tako so mu že v času medresorske obravnave očitali, da je diskriminacijski in prezapleten, zaradi nepravilnosti pri zakonski proceduri in neupoštevanju predlogov pa so glas lani povzdignili tudi v uradu varuhinje človekovih pravic. Od začetka so na nogah tudi v Sindikatu športnikov Slovenije (SŠS), v katerem trdijo, da novi zakon ne daje številnih pravic iz zakona o delovnih razmerjih, obenem pa na široko odpira vrata uzakonitvi prekarnega dela.
»Športnik s predlogom nove zakonodaje postaja najbolj nezaščiten delavec. Predlog predvideva izjeme pri delovnem času, plačilu, odmoru, disciplinski odgovornosti in prenehanju veljavnosti pogodbe, kar je nesprejemljivo,« je ogorčen prvi mož sindikata Dejan Stefanović, pri čemer kaže na zanj sporna 59. in 60. člen, ki urejata delovnopravne posebnosti v športu. »Zakon v 60. členu govori o kar desetletnem veriženju pogodb za določen čas med delodajalcem in športnikom oziroma strokovnim delavcem,« je kot nedvoumen dokaz prekarizacije športa poudaril prvi mož SŠS. Stefanović je za nesprejemljiv in moteč označil tudi 34. člen, ki ureja prestope športnikov, in je, kot trdi, v nasprotju celo z Bosmanovim pravilom.
Predlog potrdili kljub negativnemu mnenju
Ker take ureditve položaja športnika po trditvah Stefanovića ne pozna nobena evropska država, je začuden, da so predlog zakona na ponedeljkovi drugi obravnavi potrdili tudi poslanci v državnem zboru. To naj bi storili kljub temu, da sta negativno mnenje o zakonu poleg Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podala tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora in ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
Skrajni ukrep: referendum
Prav veliko manevrskega prostora v sindikatu nimajo več, saj bo šel zakon prihodnji torek skozi tretjo in hkrati zadnjo obravnavo. Eden zadnjih vzvodov, po katerem bodo v teh dneh še posegli, je vložitev odložilnega veta v državnemu svetu. Poleg tega nameravajo o predlaganem zakonu še danes obvestiti tudi evropsko komisijo in Mednarodno organizacijo dela, Stefanović pa kot skrajni ukrep ne izključuje niti začetka zbiranja podpisov za izvedbo zakonodajnega referenduma.
Očitke na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so zakon pripravili, zanikajo. Kot je na temo novega zakona in prekarizacije v športu za Dnevnik aprila dejala ministrica Maja Makovec Brenčič, zakon ponuja nove priložnosti in načine zaposlovanja v športu. »Prav to, da je delovno razmerje bolj dorečeno, je smer proti prekarizaciji,« je razložila Brenčičeva.
