Priznam, da mi nikoli ni bilo povsem jasno, zakaj beli politiki, ko hodijo na uradne državniške obiske v eksotične države, ponavadi nekdanje kolonije, tako radi plešejo plemenske plese. Pravzaprav niti ne vem, ali jih radi plešejo. Dejstvo je, da se takoj po sestopu iz letala, po odigranih himnah, našemljeni v obleke Dolce Gabbana, s svilenimi kravatami, dražjimi od letnega proračuna države gostiteljice, okrog vratu in v lakastih čevljih takoj pridružijo v slamnata krilca odetim brhkim domorodkam in postavnim, mišičastim bojevnikom s kopji. Ob zvokih bobnov se zvijajo in poskakujejo, nerodno poskušajo posnemati tradicionalni ples bojevnikov in lovcev na leve, pri tem se režijo kot pečeni mački, spuščajo krike, ki naj bi prestrašili sovražnika in zverem zamrznili kri.
To nekoordinirano premetavanje trupa in okončin naj bi izrazilo spoštovanje do kulture in tradicije naroda, ki so ga predniki uglednega gosta, visokega politika, s...
Spreminjanje pravil v življenju je lahko zelo stresno. Načeloma imamo ljudje radi, da so pravila znana, ko vstopimo v igro/proces/interakcijo, in da...
