Z mahanjem slovenskih in avstrijskih zastavic otrok iz bližnjega vrtca se je na Kongresnem trgu začel prvi uradni obisk avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, ki je s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem utrjeval meddržavne odnose. To je bil obisk izkazovanja složnosti med predsednikoma s ceremonialnimi funkcijami, ki se nista izogibala nekaterim perečim vprašanjem, čeprav sta predvsem poudarjala dobrososedske odnose, v katerih so se zaradi podaljševanja mejnih nadzorov na avstrijsko-slovenski meji, vprašanja opredelitve uporabe slovenskega jezika za manjšino v koroški deželni ustavi in ne nazadnje protekcionističnih ukrepov z avstrijsko protidumpinško plačno zakonodajo pojavile nekatere sence. A vse to, je bilo razumeti oba predsednika, je premostljivo.
Interes za uveljavitev arbitraže zaradi Luke Koper
Čeprav so odnosi med državama tradicionalno dobri oziroma odlični, kot sta se izrazila predsednika, vendarle obstaja možnost njihovega izboljšanja. Predsednika sta jih danes iskala ob več priložnostih – na dvostranskih pogovorih, na predavanju o prihodnosti EU na fakulteti za družbene vede in pri sodelovanju na poslovni konferenci gospodarstvenikov obeh držav. Slovenija je tako denimo dobila podporo avstrijskega predsednika, da se bližajoča odločitev arbitražnega sodišča v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško uveljavi.
»Avstrija ima velik interes, da se spor dobro razreši in se bosta obe državi držali razsodbe,« je dejal Van der Bellen in pojasnil, da tudi Avstrijo ta razsodba malo zadeva, saj je Luka Koper za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejša vstopna in izstopna točka na morje, še pred tržaškim pristaniščem, pristanišči v Nemčiji ali na Nizozemskem. Avstrija je tako zainteresirana tudi za gradnjo drugega tira in razširitev Luke Koper, v kar namerava družba vložiti vsaj še 300 milijonov evrov do leta 2020.
Pahor pozval k umiku žičnate ograje
Kljub vročim tednom zaradi sprememb koroške deželne ustave se predsednika o novi formulaciji slovenske manjšine v stališčih nista pretirano razhajala. Čeprav slovenski jezik v novem osnutku koroške ustave ni omenjen (nikoli niti ni bil), se nakazujoče spremembe ustave po Pahorjevi oceni zdaj gibljejo v pravi smeri, medtem ko jih je avstrijski predsednik označil za zelo dobre formulacije, ki ne puščajo več dvomov. Organizacije slovenske manjšine v Avstriji so si prizadevale, bi v ustavi opredelili nemški jezik kot jezik zakonodaje in ne kot izvršni jezik dežele Koroške, a je tudi po zadnji razpravi v deželnem zboru ostalo pri prvotni opredelitvi nemškega jezika, ob čemer se avstrijska Koroška priznava k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se odraža tudi v slovenski narodni skupnosti.
Prav v pogledu zaščite slovenske manjšine je bila zanimiva razprava o notifikaciji avstrijske državne pogodbe (ADP), ki je Slovenija ni nikoli izvedla. Čeprav je Pahor pri Van der Bellnu poskušal izvedeti, kaj bi pomenila slovenska notifikacija za Avstrijo, je sam ocenil, da je najpomembnejše, da se Slovenija razume za naslednico ADP in da to počne tudi Avstrija. Kot dokaz je navedel posvetovanja avstrijske deželne vlade s slovensko stranjo glede vprašanj manjšine. »Avstrijska stran ne razume, kakšen pomen bi imela notifikacija,« je menil avstrijski predsednik in dodal, da je Avstrija nedvomno zavezana zaščiti manjšin z ADP, kar je v minulih letih dokazala tudi z dejanji glede slovenske manjšine.
Delno različen pogled obeh predsednikov, ki je bil tudi odraz uradnih državnih politik, se je pokazal še ob vprašanju nadzorov na notranjih schengenskih mejah. Ko je Pahor Van der Bellna pozval, naj Avstrija umakne nepotrebno žičnato ograjo na delih meje s Slovenijo, saj ta ne služi večji varnosti države, je bil odgovor avstrijskega predsednika pričakovan. »Znano je, da nisem prijatelj ograj. Vsaka država pa ima vendarle legitimno pravico vedeti, kdo vstopa na njeno ozemlje,« je dejal Van der Bellen.
Gospodarstvo pred vsem drugim
Precej složnejša sta bila oba predsednika o gospodarskem sodelovanju med državama. S 4,7 milijarde letne blagovne menjave se Avstrija uvršča na 3. mesto največje trgovinske partnerice Slovenije. Nadaljevanje dobrega gospodarskega sodelovanja, tudi s pomočjo neposrednih investicij v Sloveniji (Avstrija je največja naložbenica), je tako v interesu obeh držav. Pahor je okoli 150 slovenskim in avstrijskim gospodarstvenikom na poslovni konferenci pomirjujoče dejal, naj se sklepanja poslov lotevajo brez skrbi, saj državi vzdržujeta dobrososedske odnose, med njima je visoka raven zaupanja in se o odprtih vprašanjih odkrito pogovarjata.
Tudi Van der Bellen je bil zadovoljen, da mnoga od tisoč avstrijskih podjetij, ki delujejo v Sloveniji in so ustvarila 15.000 delovnih mest, praznujejo že četrt stoletja delovanja. »Slovenija je za Avstrijo kot trgovinska partnerica pomembnejša kot Rusija, Japonska ali Španija,« je dejal avstrijski predsednik in postregel s podatkom, da bi se 93 odstotkov avstrijskih podjetij ponovno odločilo za naložbo v naši državi.
