Res je Forum 21 januarja letos pripravil razpravo z naslovom »Kaj draži in kaj ovira gradnjo drugega tira«. Nosilci razprave so bili predstavniki sveta za civilni nadzor projekta drugi tir, ki so predstavili svoje kritične poglede na vladni projekt. Ti naj bi članom Foruma 21 pomagali pri razumevanju gradnje drugega tira. Po razpravi Forum 21 ni sprejel nikakršnih stališč. Jo je pa mogoče povzeti v ugotovitev, da drugi tir bo, kakšen, po kolikšni ceni in kdaj, pa ostaja odprto. Razprava je ljudem, ki jih zanimajo dejstva, v celoti na voljo na spletni strani Foruma 21.

Moje stališče do drugega tira je znano že dolgo in ostaja nespremenjeno vse od časov, ko je luko v Kopru vodil in razvijal Bruno Korelič: če je koprska luka v strateškem razvojnem interesu Slovenije, je drugi tir potreben. O izvedbi projekta se nisem nikoli izrekal, ker je to stvar strokovnih presoj. Prav tako se nisem nikoli izrekal o trasi. Ta je bila s sklepom o umestitvi v prostor določena v času vlade 2004–2008, ko jo je vodila SDS. Takrat je bil opravljen tudi odkup zemljišč.

Projekt drugega tira ni projekt niti Foruma 21 niti Milana Kučana, kot to poskušajo lažnivo predstaviti. Zakon o drugem tiru je projekt sedanje vlade. Ta je premogla dovolj volje, da je dolgoletno neplodno razpravljanje spremenila v dejanja. O utemeljenosti drugega tira naj se dokončno izreče stroka, ki naj ponudi tudi alternative. O njih se je smiselno opredeljevati na referendumu. Kolikor lahko spremljam razprave, nihče ne nasprotuje potrebi po gradnji drugega tira. Razlike, ki niso nepomembne, so glede vprašanj o tem, kako in po kakšni ceni. Ne poznam pa nikogar, ki bi zagovarjal gradnjo po čim višji ceni.

Poskus povezovanja nekaterih uspešnih domačih podjetij oziroma njihovih lastnikov s Forumom 21 in njegovim domnevnim projektom drugega tira pa ima povsem drug namen: diskvalificirati ta podjetja in jih vnaprej izločiti iz morebitne udeležbe pri projektu. Cilj tega početja je prepoznaven in postopki preizkušeni. Na tak način dobijo več možnosti pridobiti posel tisti, tudi iz tujine, od katerih nosilci diskvalifikacij upajo na poplačilo. Tako kot je to bilo pri trgovini z orožjem, nakupu patrij, prodaji pivovarne, Mercatorja in drugih slovenskih podjetij. Kot doslej v škodo Slovenije.

Milan Kučan