Predmet zakona je podeljevanje najvišjih državnih nagrad na področju umetnosti. Z njimi se spodbuja in podpira vrhunska ustvarjalnost posameznikov, ki so posebej pomembno prispevali k bogatenju slovenske kulture, obenem pa so znak priznanja za izjemne dosežke v umetnosti. Zakon določa, da se lahko letno podeli največ dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in največ šest nagrad Prešernovega sklada; praviloma se nagrade podeljujejo posameznikom, le izjemoma skupini ustvarjalcev. Z novim zakonom se podaljšuje obdobje, v katerem se upoštevajo vrhunski dosežki nagrajencev Prešernovega sklada, in sicer z dveh let na tri leta.
Podeljevanje nagrad ostaja v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki opravi izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in predlogov strokovnih komisij. Zakon določa, da upravni odbor Prešernovega sklada sestavlja 15 članov, ki jih imenuje državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov s širšega področja kulture. Mandat članov upravnega odbora bo trajal štiri leta, posameznik pa je lahko za člana upravnega odbora imenovan največ dvakrat.
Upravnemu odboru bo pri izbiri prejemnikov nagrad pomagalo največ šest strokovnih komisij (doslej največ štiri) za posamezna področja umetnosti. Vsaka strokovna komisija bo lahko podala upravnemu odboru en predlog za Prešernovo nagrado in največ dva predloga za nagrado Prešernovega sklada. Število strokovnih komisij, področje njihovega dela, sestavo, mandat, naloge, način dela in financiranje bo podrobneje določal statut Prešernovega sklada.
