V državah z visoko gospodarsko rastjo se že spopadajo s pomanjkanjem delavcev, iskanje delavcev pa se začenja tudi pri nas, pove Brane Parazajda, direktor kadrovske agencije Naton. Največji primanjkljaj je pri proizvodnih delavcih, tehničnih profilih, primanjkuje ljudi z ročnimi spretnostmi, natakarjev, kuharjev, CNC-operaterjev.

Agencije se sicer trudijo tovrstna delovna mesta zapolniti tudi z več kot 90.000 registriranimi brezposelnimi, vendar je na zavodu za zaposlovanje ogromno takšnih, ki si niti ne želijo delati, ali pa so preprosto nezaposljivi, pojasnjuje sogovornik. »Agencije moramo biti zelo inovativne in iskati nove poti do delavcev, na neki način želimo priti k delavcem domov,« je dejal Parazajda. Na vprašanje, ali to ne pove veliko o njihovi (ne)zavzetosti, pa je odgovoril, da je za delavce tak pristop odličen, saj z malo truda dobijo zaposlitev. »Če nekdo nima interesa delati, ga je tudi težko prisiliti, kdor pa želi delati, nima težav. Danes delo najde delavca, in ne obratno,« je pojasnil strokovnjak za kadre.

Po delavce v tujino

Vendar so se agencije zaradi pomanjkanja domačih delavcev kljub temu usmerile tudi v tujino. »Ko bomo našli pravi način, kako pridobivati ljudi iz tujine, bomo lahko pomagali državi, kako slediti gospodarski rasti,« je optimističen Parazajda, prepričan, da država za to, da bi bila v koraku z gospodarsko rastjo, naredi premalo. In če država ne bo dohitevala gospodarske rasti, se bo ta ustavila.

To se bo zgodilo, če podjetja ne bodo mogla zagotoviti dovolj delavcev za velika naročila in bodo zato zgubljala naročnike. »Delavcev se ne bo več dalo dobiti v nobeni od srednjeevropskih držav z močno proizvodnjo, tako je denimo že v Nemčiji ali na Poljskem, kamor letno privabijo tri milijone Ukrajincev. Tudi Madžarska ima le 3-odstotno brezposelnost,« razlaga Parazajda.

S tem izzivom bi se morala tudi Slovenija takoj soočiti. V mislih ima sodelovanje s Hrvaško, BiH in Srbijo ter sprostitev birokratskih zahtev pri zaposlovanju delavcev iz teh držav. Zgled je lahko Poljska, kjer so v nekaj mesecih zakonodajo prilagodili tako, da lahko Ukrajince zaposlijo v 14 dneh, pravi sogovornik.

Ni čarobne paličice za iskanje poceni delovne sile

Poleg tega bi po njegovem država za zagotavljanje gospodarske rasti morala postati tudi manj požrešna pri obdavčitvi dela, da bi delavci z minimalno plačo dobili več denarja in bi bili manjši strošek za podjetje, podjetja pa bi morala ponuditi višje plače. Zakoreninjena logika podjetij, da lahko večmilijonska naročila obvladujejo z delavci, ki imajo minimalne plače, je minila. »Agencije nimamo čarobne paličice, s katero bi kar našle ljudi. Bazen se počasi prazni in skrajni čas je, da podjetja povišajo plače, država pa postane prožnejša in manj požrešna,« poudarja Parazajda in obenem zagotavlja še, da država s tem ne bo na slabšem, saj je treba gledati celovito, torej da bo na koncu zaradi nižjih stroškov dela zaposlenih več ljudi.

Ne nazadnje pomembno vlogo pri sledenju gospodarski rasti pripisuje tudi zaposlitvenim agencijam, ki bodo iskale delavce doma in v tujini. Odpraviti je treba stereotip, da je delo prek zaposlitvene agencije manj vredno ali da poteka v slabših pogojih, poudarja.

Slabo mnenje o agencijah

»Kadrovske agencije so prožnejše. Če je nekdo prek agencije zaposlen v podjetju, ki se mu skrčijo naročila, ga lahko preusmerimo na drugo delovno mesto,« je pojasnil direktor Natona in zagotovil, da so agencijski delavci deležni tudi enakega plačila in pogojev dela kot zaposleni v podjetju. Vsaj po zakonu bi moralo biti tako.

»Nekatere agencije delajo po svoje in kvarijo ugled vsem, a dejstvo je, da bodo podjetja v prihodnje iskanje novih sodelavcev vse bolj prepuščala agencijam, ki morajo vsem, tujim in domačim delavcem zagotoviti enake pogoje za delo,« je o trendih pri zagotavljanju delavcev še povedal Brane Parazajda iz kadrovske agencije Naton.