Na izzive lahko pogledamo z ravni podjetja, države ali posameznika. Zakaj so ta vprašanja sploh izziv in kako jih prepoznavati in preoblikovati? Če pogledamo na ravni države, je Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2016, ki jo je pripravil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 61 državami na 43. mestu (1). 60 odstotkov proračuna podjetij ni naravnanih na uresničevanje strategije, 30 odstotkov variabilnih izplačil zaposlenim nima povezave s strategijo in zgolj 10 odstotkov zaposlenih navaja, da poznajo in razumejo strategijo podjetja (2).

Tudi slovenska raziskava plačnih razmerij (3) je pokazala, da najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na velikost bruto prejemkov uprav, ni uspešnost družbe, ampak njena velikost. In zaposleni v Sloveniji naj bi že pri 41 letih nehali delati za svoj razvoj in se izobraževati.

Vse to so dejstva, ki negativno vplivajo na stopnjo osebne zavzetosti zaposlenih. Zakaj je ta pomembna? Več kot 100 študij je potrdilo povezavo med zavzetostjo zaposlenih in učinkovitostjo. Študija Towers Watson 2012 Global Workforce Study4, izvedena pri 32.000 zaposlenih iz 30 držav, pa je najbolje dokazala povezavo med finančnimi dosežki in tem, kako se na delovnem mestu počutimo in smo učinkoviti. Ena od ugotovitev je, da naš tradicionalni koncept zavzetosti ne zadostuje več za spodbujanje vrhunske učinkovitosti v svetu nenehno večjih zahtev. Težava je v tem, da »pripravljenost« še ne zagotavlja »usposobljenosti, da to zmoremo«.

To, kar potrebujemo, strokovnjaki imenujejo »trajnostna zavzetost«. Ključni dejavnik, če sledimo prej omenjeni raziskavi, je, da delovno okolje močneje napolni zaposlene skozi spodbujanje njihove fizične, čustvene in družabne dobrobiti. K temu nekateri dodajajo še mentalno in duševno dobrobit ali bolj natančno: dodano energijo, ki izvira iz sposobnosti osredotočanja in močnega občutka pripadnosti (5).

S takšnim ravnanjem podjetja dosežejo skoraj trikrat večji dobiček iz poslovanja kot tista, ki imajo nezavzete zaposlene, oziroma dvakrat višji dobiček od tistih, ki imajo zelo zavzete zaposlene po njeni klasični definiciji. Bistveno večja finančna učinkovitost je torej »samo« zaradi ljudi.

Kot članica izborne komisije Zlata nit že od vsega začetka z iskrenim zadovoljstvom spremljam razvoj v Sloveniji na tem področju; podjetja, ki sodelujejo, vsako leto bolj izpolnjujejo zadano vizijo – Slovenija kot najboljši zaposlovalec. Če kje, potem lahko iskalci zaposlitve tukaj najdejo svoj dober vzgled – kaj pomeni doprinesti k organizaciji in kakšne prakse so dobre in delujejo, tako za zaposlene, za trg kot za podjetje.

Ali kot je Harvard Business Review že leta 1988 citiral de Greusa: edini resnični vir trajne konkurenčne prednosti je sposobnost zaposlenih v neki organizaciji, da se učijo hitreje od konkurence. Ampak to si morajo želeti. In v tem morajo videti izziv, prednost. Kot ga na primer finalisti Zlate niti vsako leto. Zame so prava inspiracija. Naj bodo tudi za vas.

(1) https://www.imd.org/uupload/imd.website/wcc/scoreboard.pdf

(2) Kaplan in Norton 2008

(3) Madon in Mestnik 2014

(4) https://www.towerswatson.com/Insights/IC-Types/Survey-Research-Results/2012/07/2012-Towers-Watson-Global-Workforce-Study

(5) Glej: https://theenergyproject.com/blog/new-research-how-employee-engagement-hits-bottom-line