Lepota je stvar okusa, tega pa ima sebi lastnega vsaka civilizacija, narod, kultura, obdobje… Zato o tem nima smisla razglabljati. In ravno zaradi tega je težko »zadeti« obliko, ki bo navdušila vse. Ali pa vsaj večino kupcev, ki so si v preteklosti, si danes in si bodo v prihodnosti lahko privoščili avtomobil. Zaradi tega so oblikovalci izumili tako imenovani globalni okus in globalno obliko, katere utelešenje je vsekakor tudi Oplova corsa. Ali kakor koli se je ta avtomobil imenoval oziroma se imenuje na različnih trgih.
Ta avtomobil je narejen iz posameznih majhnih in še kako pomembnih prispevkov k razvoju avtomobilizma po svetu in iz takega »okusa za vse« so narejene štirikolesne legende. Dame in gospodje, corsa, mali mestni avtomobil, na prvi pogled tako običajna, da je skoraj ne opazimo. Da, taki štirikolesniki ne potrebujejo ne Hollywooda ne močnih motorjev, pa čeprav imajo seveda tudi to. Prepričajo s svojo enostavnostjo, naprednostjo v vsakem svojem obdobju in dejstvom, da jih je na svetu preveč, da bi jih zanemarili.
Ženske so jo vzele za svojo
In kako jih tudi bi, če pa je corsa luč sveta ugledala že davnega leta 1982 in torej letos praznuje okroglih 35 let obstoja in pet generacij, ki so si med seboj tako zelo različne, kot so si različna obdobja, v katerih so nastajali ti avtomobili. Avtomobil torej pri nas poznamo kot opel corso, do zdaj pa so skupno prodali več kot 13 milijonov primerkov. Corso so si pri Oplu oziroma GM zamislili kot manjšo alternativo takratnemu kadettu. Precej oglato oblikovani avtomobil je bil že v osnovi narejen kot globalni model, zato ne preseneča dejstvo, da so prvo generacijo izdelovali kar do leta 1993, torej 11 let, in v tem času prodali 3,1 milijona cors. V Veliki Britaniji, kjer je bil ta avtomobil ravno tako priljubljen, so ga pri koncernu GM krstili kot vauxhall novo, med bolj znana nekdanja lastnika pa lahko štejemo nekdanjega prvaka v reliju, žal že pokojnega Colina McRaeja in igralca Seana Beana. »Moj avtomobil, takrat sem imel že precej zdelan BMW, so ukradli. Nenadoma sem bil brez prevoznega sredstva, denarja pa tudi nisem imel ravno na pretek, zato sem iskal kaj, kar bi ustrezalo moji denarnici. Prijatelj mi je povedal, da prodaja sorazmerno dobro ohranjeno vauxhall novo, ki je bila pri njih le drugi avtomobil, večinoma ga je vozila njegova mama, imel je res malo kilometrov. Cena? 100 funtov! In avtomobil mi je dolgo odlično deloval,« se spominja Sean Bean.
Od omenjenega leta do leta 2000 je bila na cestah druga generacija corse, ki je bila oblikovno precej bolj »okrogla« – tako so takrat pač narekovale modne smernice. Z njo pa so pri Oplu odkrito ciljali predvsem na žensko populacijo. Bila je za okoli 10 centimetrov daljša in prostornejša ter udobnejša, pa tudi Britanci so se končno vdali in sprejeli enotno ime corsa tudi za svoj trg. Prav tako je vanjo začela tovarna vgrajevati že nekatere elektronske dodatke, ki so bili takrat šele nekakšen zadnji krik tehnologije, na primer zavorni sistem s pripomočkom ABS. Ženske so jo takoj vzele za svojo, enostaven in prikupen avtomobil pa je v sedmih letih našel kar 4 milijone kupcev.
Različni deli sveta, različna imena
Tretje poglavje je trajalo šest let, od 2000 do 2006, in je bilo le logično nadaljevanje predhodnega modela. Prodajno pa so morali pri Oplu le ugotoviti, da je prvotno navdušenje nekoliko minilo in da so v ta segment začeli veliko bolj agresivno vstopati tudi drugi proizvajalci: prodali so namreč »le« 2,5 milijona vozil. A ob predstavitvi modelnega leta 2004 so si oblikovalci zamislili še eno podrobnost. Sin enega od njih je bil namreč velik ljubitelj morskih psov in skozi pogovor med različnimi člani oblikovalskega oddelka so prišli do stave, ali je mogoče v corso spraviti morskega psa? Da, možno je, nosilni element predala pred sovoznikom je namreč oblikovan kot morski pes. Precej bolj korenito spremembo je prinesla četrta generacija. Medtem ko so pri prejšnjih imeli več karoserijskih različic, ki pa se po sami »vsebini« niso bistveno razlikovale, so to pot trivratno corso namenili bolj športno navdušenim voznikom in voznicam, petvratna pa je bila bolj umirjena, skoraj družinska. In dosegla je že skoraj 4 metre dolžine, kar je bil takrat, izdelovali so jo med letoma 2006 in 2014, tudi neke vrste obvezni trend. Za četrto generacijo corse se je odločilo 2,8 milijona kupcev.
In danes na cestah torej vidimo že peto generacijo, ki je na voljo s tremi ali petimi vrati. In še vedno ostaja, pravijo pri Oplu, eden od njihovih najpomembnejših modelov: »Corsa predstavlja približno četrtino vse naše letne prodaje. Avtomobil se je z leti in desetletji razvil v pravi mestni avtomobil, s katerim se lahko zelo dobro znajde tako samski voznik ali voznica kot vsa družina. Z njim smo prehodili dolgo pot, od precej osnovnih začetkov do današnjih dni, ko je corsa polna najsodobnejših tehnologij in ponuja varčne motorje in vse prednosti, ki jih avtomobil tega segmenta mora imeti. Da ima tega veliko, ni dvoma, saj ga sicer ne bi tako dobro prodajali po vsem svetu.«
Ker je corsa otrok velikega koncerna (General Motors), ki ga je Opel sicer ravno pred kratkim »zamenjal« in odšel pod okrilje grupacije PSA, s čimer bo, ko bo pripravljena nova, tudi corsa dobila »nove starše«, ne preseneča, kdo vse ga je doslej izdeloval in pod kakšnimi imeni. Naj jih naštejemo vsaj nekaj: na Kitajskem je bila med drugim buick sail, prodajali so jo in jo še pod znamko Chevrolet, v Avstraliji so jo poznali kot holden barino, v Indiji je bila corsa sail in corsa swing, na Japonskem pa opel vita; Toyota je namreč tam že registrirala ime corsa za njihovo različico toyote tercel. In kot pravemu globalnemu avtomobilu, ki ga prodajajo v milijonih primerkov, več kot pristoji naslednja šala. Dekle pripoveduje prijateljici, da se je skregala s fantom, ker mu je corsa na prvem mestu: »Pa sem ga imela dovolj in sem rekla: 'Ali jaz ali corsa!' Eno uro pozneje je bil še vedno na parkirišču in iskal, katera corsa je njegova…«
