Sojenje 19-letnemu Sandrijelu Brezarju, obtoženemu uboja in poskusa uboja julija lani v novomeškem naselju Pot v gaj, se bliža koncu. Senat pod vodstvom sodnice Natalije Picek Kink je ugodil predlogu obrambe za ponovno zaslišanje policistov, ki so Brezarja prijeli takoj po dogodku. Preostale dokazne predloge obrambe, med drugim dodatno obrazložitev bioloških dokazov, ki so jih pregledovali v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL), pa je petčlanski senat zavrnil.
Zagovornik Marko Štamcar želi z dodatnim zaslišanjem policistov razjasniti, po kateri poti so vodili osumljenca do policijskega avtomobila in ali bi sledovi krvi na podplatu Brezarjevega športnega copata lahko nastali takrat. Z veliko gotovostjo so namreč strokovnjaki potrdili, da je bila na podplatu kri umrlega 39-letnega Rudija Pirca.
Ob tem je Gorazd Pezdir iz NFL potrdil, da na obtoženčevih rokah sledi streljanja res niso našli. »Kar pa še ne pomeni, da ni streljal. Z umivanjem se te sledi zlahka zbrišejo,« je dejal. Značilnih sledi streljanja prav tako niso našli na njegovi majici in hlačah, so pa te delce našli pri štirih drugih pričah. »Zelo običajno je, da ima strelec na sebi manj delcev kot nekdo, ki je samo stal zraven, saj se oblak delcev z oddaljenostjo razprši.«
»Nasilje običajen način odzivanja«
Nasilje je sicer za obtoženega dokaj običajen način funkcioniranja v vsakdanjem življenju, je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke dr. Martina Žmuc Tomori. »V okolju, v katerem obtoženi živi, so družinski liki zelo pomembni. Oče je tako s svojim vedenjem sinu dajal različna sporočila, kako se vesti, odzivati. Med temi sporočili je bilo tudi nasilje do bližnjih, česar pa obtoženi kot otrok ni doživljal travmatsko, kar kaže na pomanjkanje empatije. Njegovo otroštvo je bilo torej srečno, zadovoljno.« Kot je pojasnila, se obtoženi že pri manjših situacijah odziva neposredno, impulzivno, brez občutka o tem, kako bo njegov odziv vplival na druge.
Žmuc-Tomorijeva je preučila tudi kronsko pričo tožilstva, Rudijevo vdovo Jelico Pirc, ki ji je tistega večera ustreljeni Buco umiral v naročju. Kot je bilo videti na kratkem posnetku s kraja dogodka, ki so ga prikazali na obravnavi, je bila po streljanju povsod naokoli kri, Pirčeva pa je, sedeča na tleh, v naročju držala negibno, krvavo telo.
Na vprašanje, ali bi travmatični dogodek lahko bistveno vplival na zaznavanje in kredibilnost vdovine izpovedi, je izvedenka dejala, da so v izpovedi Pirčeve morda manj zanesljive le podrobnosti. »Na same osnove zaznavanja in glavne dele izpovedi pa čustvena razburjenost in travma ne vplivata.« Pirčeva je namreč pričala, da je po tem, ko je prvič počilo in je Buco padel po tleh, pristopil Sandrijel in Buca še trikrat ustrelil v glavo.
Naslednja obravnava bo 1. junija, ko naj bi slišali tudi sklepne besede obeh strani.
