Letos je tarča kampanje Rokavice gor!, ki jo je Mestna občina Ljubljana predlanskim začela za ozaveščanje občanov o invazivnih tujerodnih vrstah, tigrasti komar. Ravno v teh dneh mineva deset let, odkar so strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ujeli prvi primerek te žuželke v prestolnici, je spomnil dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje. V Ljubljano se je pritihotapil z nekim avtomobilom iz Primorske, v desetih letih pa je ta živalska vrsta razvila stabilne populacije, ki so se razširile v vse dele mesta.
Prejšnji mesec so se občani v velikem številu odzvali na povabilo občine in Snage, da naj odslužene cvetlične lončke zamenjajo za sadike zelišč, ki odganjajo tigrastega komarja: roženkravt, šetraj, žajbelj, timijan, meto, meliso, baziliko, koper, komarček. Te rastline so že in še bodo zasadili tudi na javnih površinah, toda žal takšni blagi ukrepi ne bodo zadostovali v boju proti sovražniku. Dr. Trilar je poudaril, da bomo morali glede na razširjenost in hitro povečevanje populacij tigrastega komarja več pozornosti nameniti stoječi vodi, ki jo ta žuželka potrebuje za popolno preobrazbo od jajčeca do bube in odraslega primerka.
Za tigrastega komarja so tako zelo ugodne odprte posode, vedra, zalivalke, cisterne in sodi, v katerih na vrtu ali balkonu stoji voda za zalivanje rastlin. »Da jih je treba zalivati s postano vodo, sploh ne drži. Jaz jih prav zaradi tigrastih komarjev zalivam s svežo in čisto dobro rastejo,« je pozval dr. Trilar in dodal, da je treba redno odlivati vodo iz cvetličnih podstavkov in posod za domače živali. Prava gojišča so še kanalizacija in neočiščeni žlebovi, v katerih zastaja voda, prav tako je pomembno, da več kot nekaj dni ne puščamo zunaj nepokritih napihljivih bazenov in da vzdržujemo vrtne ribnike.
V tropskih deževnih gozdovih se sicer komar, ki je značilno črno-belo obarvan, razvija v vlažnih drevesnih duplinah, pri nas pa lahko odloži jajčeca tudi v z vodo zaliti sveči za odganjanje komarjev ali odvrženi konzervi. Raj zanje so pokopališča, naravnost obožujejo tudi odslužene avtomobilske pnevmatike. »Te so njihova idealna gojišča, saj so črne in se segrejejo na soncu. V njih se poleg vode nabere tudi organski drobir in imajo dovolj hrane. Avtomobilskih gum zato ne bi smeli nikoli skladiščiti na prostem. Gume so tudi krive za to, da je tigrasti komar sploh prišel v Evropo,« je pojasnil dr. Trilar, ki bo povedal še več o tem nadležnežu danes ob 16. uri v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
