Pravzaprav so nadzorniki obravnavali zgolj poročilo revizijske komisije o očitanih nepravilnostih pri javnih naročilih o centralizaciji video nadzornega sistema iz anonimne kazenske ovadbe. Ob tem je pomembno, da gre za dva sorodna razpisa, eden objavljan že leta 2015, drug letos; s prvim, objavljenim leta 2015, se res ukvarja Državna revizijska komisija, medtem pa z drugim razpisom, na katerega se v večjem delu nanaša kazenska ovadba, o kateri smo poročali v Dnevniku, pa ne.

Nadzorniki so torej obravnavali revizijsko poročilo, ki se nanaša na razpis, ki ni ključen za kazensko ovadbo. Kljub temu pa so nadzorniki sklenili, da so navedbe iz revizijskega poročila neresnične, v ravnanjih odgovornih na Darsu po njihovem mnenju ni mogoče ugotoviti nezakonitosti, kaj šele znakov kaznivih dejanj, so sporočili po seji nadzornega sveta.

Medtem pa kriminalistične ugotovitve, ki se nanašajo na letošnji razpis, še niso znane. Eden izmed potencialnih ponudnikov je zaradi suma prirejanja razpisa za vzpostavitev sistema videonadzora na avtocestah ovadil ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter finančno ministrico Matejo Vraničar Erman ter vodilne na Darsu s predsednikom uprave Tomažem Vidicem na čelu, zaradi suma korupcije, negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi in opustitve dolžnega ravnanja.

»Iz Darsa so kasneje sporočili, da so nadzorniki vendarle obravnavali oba razpisa, tako tistega iz leta 2015 kot letošnjega, a tega niso dovolj jasno izpostavili v sporočilu po seji nadzornega sveta. Žal je pri včerajšnji informaciji po seji nadzornega sveta nenamerno izpadla navedba tega razpisa,« so kasneje javili iz Dars.