Slovenski državni holding (SDH) je objavil namero za kotacijo delnic na Ljubljanski in Londonski borzi in s tem uradno začel postopek prodaje polovice delnic NLB. Predvidoma 26. maja naj bi sledila objava prospekta za prvo javno ponudbo delnic (IPO), v njem pa bo razviden tudi razpon cene za delnico, ki so jo vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico naše največje državne banke. Sledile bodo predstavitve vlagateljem, analiza povpraševanja in odločitev o sprejetju ponudb. NLB bi na Ljubljanski in Londonski borzi lahko začela kotirati sredi junija. Iz namere za izvedbo prve javne ponudbe delnic NLB je razvidno, da bo 10 odstotkov delnic banke ponujenih malim vlagateljem, preostalo bodo ponudili institucionalnim vlagateljem.
Večji skladi bodo izkoristili ugodno ceno
Neuradno je slišati, da bodo približno 30 odstotkov delnic kupili večji institucionalni vlagatelji, kot sta Evropska centralna banka (EBRD) in IFC, finančni sklad v lasti Svetovne banke. Matej Šimnic iz Alta Skladov meni, da poleg omenjenih lahko pričakujemo predvsem posamezne večje institucionalne vlagatelje, ki bodo želeli izkoristiti morebitno ugodno ceno, pa tudi večje sklade, ki že vlagajo v regijo. »Zaradi svoje velikosti bi bila lahko NLB primerna tudi za večje sklade, ki vlagajo v tako imenovane mejne trge. Javna ponudba delnic bi bila hkrati priložnost, da z nakupom večjih deležev ne vplivajo na ceno na borzi,« dodaja Šimnic.
O kupnini je težko govoriti. »Upam, da so organizatorji prodaje že vnaprej pripravili prodajalce na trenutno realnost evropskega bančnega sektorja in da politične izjave oziroma pričakovanja ne bodo odločujoči element prodaje NLB,« meni Šimnic. Neuradno naj bi država iztržila zgolj okoli 650 milijonov evrov, kolikor znaša knjigovodska vrednost delnice NLB. To pa je bistveno manj od 1,5 milijarde evrov, kolikor smo davkoplačevalci decembra 2013 vložili v sanacijo največje državne banke.
Mali delničarji naj upoštevajo tveganja
Ker je 10 odstotkov prodajnega kapitala ponujenega malim delničarjem, se poraja tudi vprašanje, ali se nam lahko ponovi fiasko s prodajo delnic NKBM, ko so mali vlagatelji ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013 ostali brez vsega oziroma so bili izbrisani. »Čeprav je verjetno prav izkušnja z NKBM posledica, da so v primeru NLB mali vlagatelji povsem na stranskem tiru, ne vidim razlogov, da se tudi mali vlagatelji ne bi odločili za sodelovanje. Seveda če bo cena primerna. Z regulatornega vidika je namreč nadzor evropskega bančnega sistema v zadnjih letih naredil pomembne korake. Vseeno pa morajo potencialni vlagatelji k nakupu pristopiti z vsemi potrebnimi informacijami in ob upoštevanju vseh tveganj,« svetuje Šimnic. Do izgube vrednosti premoženja ne pride le ob propadu banke, ampak so donosi delnic, bančnih delnic pa pri tem nadpovprečno, zelo odvisni od razmer v sektorju in seveda od razmer na kapitalskih trgih, še zaključuje Šimnic.
