Kraji nad Jesenicami so v zadnjih tednih pobeljeni, za kar ni poskrbel sneg, pač pa narcise oziroma ključavnice. Letos so domačini zaradi visokih marčevskih temperatur prve opazili že aprila. »Ljudje so presenečeni, ker res ne pričakujejo take množice narcis na tako prostranih površinah. Prva njihova reakcija so običajno odprta usta, na široko odprte oči in vprašanje, ali je to res mogoče. Glede na fotografske spretnosti, ki so dandanes razširjene med ljudmi, so namreč mnogi prepričani, da so za lepe fotografije v časopisih, revijah in na spletu krive fotomontaže ali posebni načini fotografiranja. Zato ljudje, ki pridejo k nam prvič, pričakujejo precej manj, kot potem vidijo,« opaža predsednik Turističnega društva Golica Klemen Klinar.
Mnogo obiskovalcev ogled narcis združi z izletom na Golico, zato je običajno koča na Golici na 1582 metrih nadmorske višine prav v času cvetenja narcis najbolj oblegana. Tudi letos je tako, pravi podpredsednik Planinskega društva Jesenice Janko Rabič. »Planinci, ki združujejo ogled narcis s planinstvom, so po naših opažanjih vse bolj ozaveščeni,« jih pohvali.
Zakonodaja dovoljuje le šopek
Domačini so v preteklosti pogosto opozarjali, da se narcis ne sme trgati, s čimer so želeli preprečiti prekomerno uničevanje te rastline in posledično njeno izginjanje s poljan nad Jesenicami. A Klinar dodaja: »Narcise so resda zaščitene na državni ravni, a ni res, da zanje velja popolna prepoved trganja. Zakonodaja pravi, da jih vsaka oseba lahko nabere en šopek, to je toliko, kolikor jih spravi med obseg svojega palca in kazalca na roki. Pogosto pa domačini in predstavniki turističnega društva pozivamo obiskovalce, naj rože pustijo tam, kjer so, saj so tam najlepše.«
Človeška roka je sicer za obstoj narcis ključnega pomena, opozarja Klinar. »Samo ustrezna kmetijska obdelava zagotavlja takšno množino narcis, kot jih lahko vidimo v vaseh pod Golico. Pri tem je ključnega pomena dovolj pozna košnja, ko narcise že odcvetijo in odvržejo seme. Tudi paša ovac in goveda v času cvetenja na teh površinah ni priporočljiva. Živali narcis sicer ne zaužijejo, ker so strupene, lahko pa, ker jih pohodijo, škodujejo tako rastlini kot njeni čebulici.« Da bi narcisam škodovalo tudi gnojenje, po Klinarjevih besedah domačini ne opažajo. »Vendar pa se na prekomerno pognojenih površinah začne razraščati čmerika, ki jemlje življenjski prostor narcisam.«
Narcise krepijo lokalno zavest
Če ob narcisah pogosto izpostavljamo navdušene obiskovalce, pa med tistimi, ki občudujejo bele travnike, ne smemo izpustiti domačinov. »Za nas, domačine, so narcise lepota, ki krepi našo lokalno zavest in nam daje veselje, da v teh hribovskih krajih ostajamo in jih vzdržujemo,« občutke sovaščanov povzema Klinar. Nezanemarljivo pa je tudi prilagajanje kmetov pri svojem delu, ki ga pogosto organizirajo tako, da te naravne lepote ne bi ogrozili.
Ali bi narcise lahko tisti, ki se v tem delu Gorenjske ukvarjajo s turizmom, še bolj uporabili za svojo promocijo ali pa bi bilo dobro narcise še bolj zaščititi pred morebitnim prevelikim obiskom in škodljivim vplivom na okolico, pa je večno vprašanje, na katero ni pravega odgovora, meni predsednik Društva za razvoj turizma Jesenice Andraž Sodja. »Glede na to, da v Slovenijo prihaja vse več ljubiteljev botanike tudi iz tujine, bi morda narcise lahko povezali z bohinjskim festivalom alpskega cvetja, ki vsako leto poteka maja,« omenja med svojimi številnimi predlogi.
