Z ognjem ni šale. Tega se dobro zavedajo gasilci, ki se tudi z najmanjšim požarom spopadajo profesionalno in previdno. Čeprav se zgodi bolj redko, pa nas vendarle lahko doleti tudi požar v našem jeklenem konjičku. Tisti, ki se jim je to že zgodilo, največkrat povedo, da jih je ogenj presenetil, za nameček pa niso imeli opreme, s katero bi se z ognjem spopadli. Ročni gasilni aparat namreč ni del obvezne opreme osebnega avtomobila, pa tudi če bi bil, večina voznikov in sopotnikov z njim ne zna ravnati, čeprav bi načeloma morala. Zaposleni namreč vsakih nekaj let opravimo usposabljanje na temo varstva pri delu, katerega del je tudi požarno varstvo.
V avtu najpogosteje zagori iz dveh vzrokov – napake na električni napeljavi in kot posledica nesreče. Napaka lahko zaradi preobremenitve na ohišju varovalk povzroči pregrevanje, katerega posledica je samovžig. Veliko nevarnost predstavlja predvsem električna oprema, ki je vgrajena v nasprotju z navodili proizvajalca. Zato je pomembno, da se vozilo servisira pri pooblaščenem serviserju. »Vsak voznik lahko sam prispeva, da se možnost požara čim bolj zmanjša, tako da skrbi za varen transport vnetljivih ali eksplozivnih snovi, da sam ne posega v električne sklope vozila in da vozila ne predeluje sam ali pri nepooblaščenih osebah. Vsekakor pa priporočamo, da ima vozilo na ustreznem, hitro dostopnem mestu nameščen tudi gasilni aparat,« pojasnjuje Tadej Gerič, vodja servisa pri Summit avtu.
Ročni gasilnik lahko reši avto
Ročni gasilnik je del obvezne opreme le pri tovornih vozilih, težjih od 3,5 tone, in kombiniranih vozilih. Čeprav jih zakonodaja pri osebnih vozilih ne zahteva, pa ga stroka močno priporoča, tudi zato, ker je gašenje relativno enostavno, cena dvokilogramskega gasilnega aparata pa je ugodnih 25 evrov. Na vsakem aparatu so tudi enostavna navodila za uporabo v nekaj korakih. Vedno je namreč pametno, da si prizadevamo začetni požar pogasiti sami. Dostikrat do prihoda gasilcev namreč mine več kot 7 minut, ko se požar že močno razvije. Na srečo je v bližini vedno kakšno tovorno vozilo z obveznim gasilnim aparatom. Čeprav se na prvi pogled zdi majhen, pa nam pogosto lahko reši avto. Majhen požar lahko pogasimo s kozarcem vode, velikega pa… Zato ne čudi, da gasilci, ko priskočijo na pomoč, zvečine ugotovijo, da se je s požarom nekdo že spoprijel. »Požari so pogostejši pri starejših vozilih, zato jih je v zadnjem času malo manj, saj se je spremenila starost vozil. Čeprav je požar težko preprečiti, pa lahko občutno zmanjšamo škodo, če pravočasno in pravilno ukrepamo. Idealnega časa za gašenje ni, pravega časa za reševanje vozila pa se ne da opisati. Ko vozilo že zagori, je običajno tako uničeno, da popravilo ni več smiselno. Na čas, kdaj pridejo gasilske enote na kraj požara, pa vpliva več dejavnikov, od oddaljenosti lokacije intervencije do časa v dnevu, prometnih konic in tudi vremenskih razmer,« pravi Iztok Zajc, vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana. Gasilce je seveda treba takoj poklicati na številko 112, hkrati pa se tudi sami lotimo gašenja.
Če pride do prometne nezgode, je nujno, da odklopimo akumulator. Napeljava, ki je pod električno napetostjo, hitro povzroči požar. To se je v praksi že večkrat zgodilo, celo dve uri po prometni nesreči, ko se je avto pri nalaganju na avtovleko vnel. So pa sodobna vozila danes zasnovana tako, da se v primeru trka prekine dovod goriva in električnega napajanja sistema dovoda goriva, s čimer se prepreči možnost požara. Same posode za gorivo so narejene iz trpežnih materialov, ki vzdržijo in prenesejo velike sile, ki se sproščajo ob trku. V primeru, da pride do močne poškodbe in iztekanja goriva, do vžiga goriva brez zunanjega dodajanja iskre načeloma ne pride.
Le odstotek jih zagori po nesreči
Vse več avtomobilov poganjajo alternativni pogoni, kar za gasilsko službo predstavlja kompleksno nalogo, predvsem zato, ker proizvajalci nimajo enotno urejene izvedbe električnih ali plinskih inštalacij. Vsak proizvajalec mora sicer doseči neko stopnjo kakovosti za doseganje standardov, kako pride do tega, pa je prepuščeno posameznemu proizvajalcu. »Električna vozila predstavljajo za gasilce nevarnost prenosa električne energije na telo posredovalca pri interveniranju, plinska pa nevarnost idealne mešanice plina z zrakom za povzročitev eksplozije ob prerezovanju plinskih inštalacij,« še pojasnjuje Iztok Zajc. Eksplozije vozil, kot jih sicer lahko vidimo v ameriških filmih, so redke. Če opazimo dim ali vonj po zažganem, moramo avto ustaviti, če gori pod motornim pokrovom, pa pokrov dvigniti. To pa je brez posebne varovalne opreme dostikrat težko, saj se lahko opečemo, ko pokrov dvignemo in plamen udari v nas.
Požar na avtomobilu sodi med redkejše nevarnosti, a to še ne pomeni, da se ravno nam ne bo primeril. Zato se o njem pogovarjajo in iščejo rešitve tudi na tečajih varne vožnje. »Požar v avtomobilu je ena od nevarnosti, ki jo omenjamo v naših programih. Vsi udeleženci preizkusijo tudi simulator prevračanja avtomobila. Pri tej preizkušnji omenjamo, da ob trku ali prevračanju lahko pride tudi do požara, zato sta pravilna nastavitev sedeža in uporaba varnostnega pasu lahko odločilni za možnost rešitve. Omenjena elementa omogočata, da tako voznik kot sopotniki ostanejo pri zavesti in čim manj poškodovani, kar jim omogoča večje možnosti, da se v taki situaciji sami rešujejo. Posebej te situacije sicer ne vadimo,« pojasnjuje Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS, in dodaja, da bi bil aparat za gašenje dobrodošel del obvezne opreme avtomobila, seveda pod pogojem, da ga zna voznik uporabljati.
Po ugotovitvah Adaca, nemške različice AMZS, po nesreči pride do požara v manj kot enem odstotku primerov, največkrat pa tudi na naših cestah zagorijo slabo vzdrževana tovorna vozila iz vzhodne Evrope. Nedavna nesreča, v kateri sta v hitro gorečem avtu umrli mladi dekleti, pa je pokazala, da bi moralo biti del obvezne opreme tudi malo kladivce s konico, ki je namenjeno hitremu razbijanju stekla.
