Jan Polanc je četrti dan italijanskega Gira ponosno paradiral v modri majici najboljšega hribolazca. Bil je ob boku rožnate majice Boba Jungelsa in zelene Andrea Greipla. Njegov epski beg in zmaga na sicilijanskem ognjeniku Etna sta v vseh pogledih vredna jubilejnega 100. Gira d' Italia.
Jeklena vzdržljivost
Slavja z napadom v začetku etape na največjih dirkah so zelo redka. Bile so tudi izvedbe Gira brez slavja ubežnikov. Za junaško vztrajanje kljub minimalnim možnostim za uspeh je treba imeti posebne vrline. Jan Polanc je že mnogokrat pokazal jekleno vzdržljivost in nepopustljivost v najtežjih gorskih etapah, čeprav je razmeroma mlad. Tovrstne sposobnosti so bolj značilne za tridesetletnike, ne pa mladeniče, kot je Jan pri 25 letih. Hitro bi našteli vse kolesarje, ki so v zadnjem desetletju na velikih tritedenskih dirkah z begom zmagali več kot eno etapo. Za Kranjčana z Britofa je to že šesta sezona med elitnimi kolesarji. 172 centimetrov visoki hribolazec (59 kg) je tudi po tej statistiki posebnež.
Na Etni je dejal, da je bil to najtežji dan v njegovem življenju. Ni vedel, kje je v zadnjih kilometrih vlekel energijo. Videlo se je, da je »trpel muke stotih smrti«, kot je všečna tuja fraza. Možnosti za uspeh ubežnikov so odvisne tudi in predvsem od taktike konkurenčnih ekip in razmerij znotraj karavane. Vulkan, bog ognja v rimski mitologiji, ki ima pod Etno svojo kovačnico, ima Jana rad. Morda sta se spoprijateljila zadnje mesece, ko je bil tam na pripravah za Giro. Tudi Vincenzo Nibali in konkurenti so bili zanj prizanesljivi. Na marsovi pokrajini niso odprli ognja na polno in ga ujeli.
Usoda je hotela, da sta bila med lovci v glavnini z ekipo Bahrain Merida tudi nekdanji klubski kolega v Rogu Luka Pibernik in njegov bivši selektor Gorazd Štangelj. Koliko je k uspehu Polanca prispevala njihova prizanesljivost, ne bomo nikoli izvedeli. Dejstvo je, da je potek etap veliko odvisen od ekipe Bahrain Merida. Specifika kolesarstva je pač, da so na isti cesti številne konkurenčne ekipe vsaka s svojo taktiko in strategijo. Polanc je za ekipo UAE Team Emirates, arabskega sponzorja, privozil prvo večjo zmago v sezoni. Ekipa je bolj znana kot bivši Lampre. Med sezonama je zaradi sponzorjev doživela burno dobo. Od slovesa dolgoletnega italijanskega pokrovitelja do dogovarjanja s Kitajci in rešitelji iz arabskega sveta. Polanc je na Etni tudi reševal ekipo. In še povečal sloves slovenskega kolesarstva.
Vadi pod taktirko očeta Marka
V nasprotju z večino drugih slovenskih profesionalnih kolesarjev še vedno vadi pod taktirko očeta Marka Polanca, trenerja v Rog Ljubljana in prej v Savi Kranj. Ponosni oče, bivši reprezentant, se pred sedanjimi varovanci velikokrat rad pohvali, koliko kolesarjev je spravil v elitni Pro tour. Šteje vse, ki so šli skozi njegov vadbeni proces. Od Kristijana Korena naprej. Verjetno je vštet tudi Primož Roglič, ko je z njim vadil kot rekreativec. Jan je glede sodelovanja z mediji bolj zadržan. Bolj podoben Simonu Špilaku in Janiju Brajkoviču kot vsem drugim, sodobnim družbenim medijem in publiki odprtim. Čeprav služi kruh v tuji ekipi, je v deželi z najuspešnejšimi profesionalci na število prebivalcev pomembna tudi odprtost do domače publike. No, Jan Polanc bo vsaj ta teden pomemben del velike globalne parade 100. Gira, kar so sanje vseh kolesarjev.
