»Ne le, da nam voda teče v grlo, marsikateri sadjar je potopljen. Rečemo lahko le: ministrstvo, imamo problem!« je dejal predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan ob obisku državne sekretarke s kmetijskega ministrstva Tanje Strniša v posavskih sadovnjakih. V njih je škoda večinoma stoodstotna, čeprav so kmetje pravočasno storili vse potrebno za boj z zmrzaljo.
»Še eno tako leto, kot sta bili zadnji dve, pa Slovenija v nekaj letih ne bo več imela samooskrbe z jabolki,« dodaja sadjar iz Arnovega sela Toni Koršič, eden redkih, ki je pridelek zavaroval proti pozebi, čeprav pravi, da je zavarovanje »oderuško«. Po besedah Strniševe je letošnja pozeba prizadela širše območje kot lani, saj so bile temperature po vsej Sloveniji pod ničlo razen v ozkem obalnem pasu.
Dvoletni izpad pridelka
»Gre za naravno nesrečo, čeprav ta trenutek še ni mogoče govoriti o škodi na pridelkih, ampak govorimo o poškodovanosti rastlin. Po prvih ocenah je ta pri sadnem drevju, zlasti pri jablanah, 80- do 90-odstotna po vsej Sloveniji, ponekod tudi stoodstotna. Pri trti prve ocene kažejo na 60-odstotno poškodovanost. Izpadla bo čebelja paša na robiniji, zato bo po prvih ocenah v Sloveniji za tretjino manj medu,« našteva Strniševa. Po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko sadjarji in vinogradniki pričakujejo kar dvoletni izpad pridelka. Med poljščinami je najbolj prizadet zgodnji krompir, ki bo zato na trgu pozneje in bo imel tudi za polovico nižjo ceno, dodajajo na zbornici. Pri vrtninah je škoda približno 80-odstotna, pozeba je najbolj prizadela solato, bučke, kapusnice.
Pomoč pri naložbah
Ker so mnogi pridelovalci že drugo leto brez prihodka, je nujno zagotoviti tudi likvidnostno pomoč. »S skladom za regionalni razvoj Ribnica se bomo dogovorili za pomoč pri investicijskih posojilih, morda tudi za posojila za premoščanje likvidnostnih težav. Ker so tovrstne naravne nesreče vse pogostejše, pa je najbolj smiselno dolgoročno spodbujati naložbe, ki take nesreče preprečujejo,« pravi Strniševa. To bodo zagotovili s spremembo programa razvoja podeželja 2014–2020, ki bi omogočala višje sofinanciranje oroševalnih in namakalnih sistemov. Gre za velikanske naložbe, ki si jih mnogi ne morejo privoščiti, so poudarili posavski sadjarji. »Želimo si možnost posojil pri ribniškem skladu in hkrati moratorij, nižjo obrestno mero in daljšo dobo odplačevanja, da bi kmetje naložbe lahko izpeljali, in šele potem, ko se stanje stabilizira, začeli vračati posojila,« je dejala Strniševa.
