Brat in sestra Samo in Zdenka Kenda pred kakšnim desetletjem nista niti pomislila, da se bo njuno poklicno življenje kdaj vrtelo okoli čokolade. Oba velika ljubitelja rjavih tablic in kroglic sta se v otroštvu zanje neredko hudo sprla. Poklicna pot ju je nato vodila vsakega na svoj konec. A po spletu naključij je leta 2012 najprej v Londonu in nato še na slovenskih tleh luč sveta ugledala čokolada berryshka v obliki tablic in pralinejev, ki jih izdelujejo v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah.
Družina Kenda iz Šentvida pri Stični se je leta 1990 odločila za samostojno pot, njihova osnova dejavnost je bila takrat odkup gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. A razpad jugoslovanskega trga jim je čez noč pobral vse. »Z očetom sva imela vsak po en majhen kamion in po sili razmer sva postala avtoprevoznika,« pripoveduje Samo Kenda.
Začeli so z brinovim eteričnim oljem
Stikov s posamezniki, ki so se ukvarjali z naravnimi zelišči, niso nikoli prekinili. Naključje je hotelo, da je bila v Obrhu na voljo zapuščena destilarna iz 50. let, kjer je novomeško Gozdno gospodarstvo v prejšnjem stoletju izdelovalo eterična olja, dokler ni destilarna sčasoma zamrla. V začetku 90. let so jo prevzeli Kendovi in jo popolnoma prenovili. Njihov prvi izdelek je bil eterično olje iz brinovih jagod. »Ker pa so eterična olja sezonskega značaja, smo glede na vložek v prenovo razmišljali, da moramo narediti še kaj. Tako se je začela zgodba z alkoholom.«
Danes v destilarni nastaja 20 različnih vrst eteričnih olj in deset vrst alkoholnih pijač, od likerjev do brinovega žganja, staranega v hrastovem sodu, in edinega mednarodno priznanega slovenskega london gina. Njihove pijače dosegajo priznanja na najpomembnejših sejmih po svetu. A njihova glavna proizvoda sta še vedno eterično olje iz brinovih jagod in brinjevec. Na leto predelajo okoli 400 ton brinovih jagod, večinoma za olje.
Nato se je začela zgodba o čokoladi. Zdenko Kenda, po izobrazbi farmacevtko, je premagala strast do slaščic in pred leti je v Idriji odprla svojo slaščičarno. »Vleklo me je naprej in sem se lotila tudi čokolade. V začetku sem je uničila na kilograme, kajti čokolada je zahtevna zadeva, moraš biti izjemno natančen, pozoren na vsako malenkost. Ampak nekako je šlo in v Idriji sem začela delati svoje pralineje.« Kmalu sta brat in sestra združila moči in pralineje so začele nastajati tudi v Obrhu.
Brez potrpljenja in natančnosti ni dobre čokolade
Za stekleno pregrado Natalija Kutoš v »čokoladni« uniformi in rokavicah vlije v modelčke za pralineje čokoladno maso. Po nekaj urah sušenja so čokoladni obodi pralinejev nared za polnilo, tokrat iz gozdnih sadežev, ki ga Natalija spretno iztisne v vsak praline, malo potrese, da se izločijo zračni mehurčki, in ponovno prelije s čokoladno maso. Sledi večurno sušenje, preden so pralineji nared za pakiranje v lično embalažo.
»V prostoru mora biti ravno pravšnja temperatura in zračna vlaga, sicer se čokolada ne suši dobro, nima prave strukture, sijaja. Vsaka malenkost šteje,« dodaja Kendova. Medtem ko se pralineji sušijo, delajo čokoladne tablice – mlečno, temno, z okusom sivke, z lešnikovo kremo ali pa kroglice z borovničevim likerjem. »Vsaka čokolada, ki jo naredim na novo, je drugo doživetje, drug okus. Toliko možnosti je, da še nisem rekla zadnje besede,« pravi mojstrica čokolade Zdenka Kenda, ko jo povprašamo o njenem najljubšem okusu.
Toplejši meseci niso dober čas za proizvodnjo čokolade. Zato imajo takrat pri Berryshki le minimalne zaloge. »Največja sezona je novembra, decembra, okoli valentinovega in dneva žena. Takrat je izdelamo tudi do 70 kilogramov na dan,« pravi Samo Kenda, ki je sicer večji specialist za destilacijo, a mu tudi izdelava čokolade ne dela nobenih težav. »Zaposlenih nas je osem, od tega štirje v proizvodnji, na vrhuncu sezone pa vsi delamo vse.«
Skrivnost je v najboljših surovinah in domišljiji
A kako v poplavi čokolade na trgu vendarle narediti nekaj drugačnega? »To pa so hišne skrivnosti,« se pošali. Najpomembnejša je surovina. Kar je le mogoče, denimo vsa polnila, so slovenskega izvora, le čokoladna osnova je od italijanskega dobavitelja, ki ima plantaže kakavovca v Peruju in Dominikanski republiki.
Aditivov in umetnih barvil v Berryshki ne uporabljajo. »Kakovostna surovina in ročno delo pomenita tudi višjo ceno in je nemogoče konkurirati industrijski proizvodnji. Vse drugo je odvisno od našega dobrega okusa in domišljije.« Za jesen napovedujejo dva nova okusa čokolade pa tudi začetek proizvodnje viskija, ki bo tako kot vse njihove pijače izključno iz lokalnih surovin. »Seveda bo minilo vsaj dve, tri leta, preden bo viski res viski,« dodaja Kenda.
