Hrvaško državno gozdarsko podjetje Hrvatske šume je sredi aprila javno objavilo imena kupcev lesa iz državnih gozdov po kategorijah hlodovine, ki jo je namenilo vsakemu od njih. O tako preglednem upravljanju državnega imetja lahko v Sloveniji samo sanjamo, čeprav sta Slovenija in Hrvaška članici iste Evropske unije in torej za obe veljajo isti predpisi. Lani ustanovljena družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) kljub temu še vedno skriva, komu je letos namenila hlodovino, ki je last vseh državljanov. Izgovarja se, da je to poslovna skrivnost, slovenski žagarji in predelovalci lesa pa zahtevajo, da so ti podatki javni.

»Ne verjamemo, da bo les, ki ga je letos med kupce razdelil SiDG, končal v Sloveniji. Trdijo sicer, da so ga razdelili domačim proizvajalcem, toda kolikor smo se pogovarjali med seboj, smo vsi nezadovoljni in negativno presenečeni. Če je les res končal doma, naj povedo, kdo ga je dobil,« nam je nedavno dejal Alojz Burja, predsednik Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Nadzorniki SiDG so zaradi sumov o sporni delitvi državnega lesa imenovali posebno komisijo, ki mora te sume potrditi ali ovreči, hkrati so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Prosili so jo za mnenje, katere podatke v zvezi s prodajo lesa je SiDG dolžan razkriti kot informacijo javnega značaja in kateri so poslovna skrivnost. A si z odgovorom ne morejo prav nič pomagati. Informacijska pooblaščenka jih je namreč po mnenje napotila na ministrstvo za javno upravo, ker je sama pristojna le za odločanje v primeru pritožb, ko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja zavrne zahtevo za posredovanje informacije.

Ficko z javno objavo nima težav

Novi direktor SiDG Zlatko Ficko, ki to funkcijo opravlja od 3. maja, doslej pa je bil vladni pooblaščenec za gozdarstvo in lesarstvo v tej družbi, zagotavlja, da z javno objavo seznama kupcev državnega lesa nima težav. »Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi skrivali imena kupcev. To želi početi nekdo, ki očitno ni delal pregledno,« pravi Ficko in zagotavlja, da pri postopku prodaje lesa ni neposredno sodeloval. »Sem pa opozarjal, da je treba, ko je povpraševanje večje od ponudbe, zelo pazljivo in pregledno opraviti delitev lesa, ki je na voljo. Služba za komercialo in prodajo je pripravila štiri kriterije za prodajo. Z njimi sem se strinjal, so pa bili po moje premalo podrobno opredeljeni. SiDG je naredil tudi veliko napako, ker ni že novembra lani povedal, koliko lesa bo sploh lahko razdelil,« Ficko s prstom kaže na druge.

Rovanova usoda še v zraku

Na vprašanje, ali je SiDG velike količine lesa prodal tudi tujcem in ali bodo zaradi domnevno sporne prodaje »letele glave«, nam je Ficko odgovoril: »S tujci ima SiDG sklenjene enoletne pogodbe o dobavi lesa, ki potečejo julija, zato pri tokratni razdelitvi lesa niso sodelovali. So ga pa dobili nekateri, ki so podjetja ustanavljali tik pred delitvijo lesa.« Vodja oddelka za prodajo lesa je Stojan Rovan. Ali Rovan uživa direktorjevo zaupanje? »Njegova usoda bo odvisna od dveh stvari. Čakam poročilo komisije, ki jo je imenoval nadzorni svet in katere naloga je preveriti pravilnost postopkov prodaje lesa, ki jo je izpeljal Rovan. Jaz s to prodajo kljub dosedanji funkciji nisem imel nič. Ta teden bom opravil pogovore z vsemi vodilnimi in potem imenoval ožjo ekipo, v katero bom stoodstotno verjel tako strokovno kot tudi po človeški plati. Ta dva kriterija bosta ključna pri odločitvi, ali bo Rovan ostal na položaju, ali bo premeščen na drugo delovno mesto, ali pa bo šel iz družbe. Vse tri možnosti so odprte. Želim namreč, da vsi zaposleni delajo v interesu družbe, lastnika in okolja, ne v osebnem interesu,« poudarja Ficko.