Družina je z arhitekti sprva načrtovala prenovo starejše, večkrat prizidane obcestne domačije, ki so jo na večji posesti dopolnjevali gospodarski objekti. Po premisleku pa so se odločili za radikalnejšo spremembo, ki je družini omogočila višjo kakovost bivanja v objektu, prilagojenemu njihovemu aktivnemu, praktičnemu in z naravo povezanemu življenju.

Dvorišče kot povezovalni člen

Hiša Pintarjevih, ki je pravzaprav sodobna interpretacija kmečke hiše, je na parcelo umeščena v prečni smeri, s čimer sta nastala dva zunanja prostora - dvorišče in vrt. Dvorišče je oblikovano kot povezovalni člen med vsemi ohranjenimi objekti na lokaciji; je vstopna veža, kjer se lahko otroci igrajo, tu stanovalci osedlajo konja (domačija je ranč s konji) ali večerjajo v popoldanskem soncu. Je tradicionalni element, obdelan s sodobnimi in atraktivnimi materiali.

Steklene površine dajejo občutek prehodnosti

Pritličje se z obširnimi zasteklitvami odpira na oba zunanja prostora in ustvarja občutek prehodnosti in povezanosti. Vhod v hišo je oblikovan nenavadno: ne le, da hiša nima klasičnih vhodnih vrat – le-ta so zastekljena –, zanimivo je tudi, da predprostor ni majhen, stisnjen vetrolov, pač pa zavzema dobro tretjino pritličja. Oblikovan je kot velika večnamenska soba, v kateri lahko postavijo veliko mizo za večerjo, likajo, igrajo namizni tenis ali pa vanj čez zimo umaknejo lončnice. V njem lažje sprejemajo goste ali obrišejo pasje tačke. Vse steklene površine se lahko poleti v celoti odprejo, s čimer se pritličje popolnoma odpre navzven in se poveže z dvoriščem in vrtom. Zaradi svoje prehodne narave je v celoti tlakovano s teracom.

Brez lepil in povsem iz naravnih materialov

Hiša je zgrajena brez uporabe lepil in povsem iz naravnih materialov, v celoti pa je izolirana s konopljino izolacijo. Konstrukcija je lesena, prav tako fasada – objekt je obložen z macesnom, ki se bo z leti naravno staral. Pritlični del fasade je zanimivo oblikovan, saj čez celotno dolžino potekajo police. Družina bo tu lahko sušila zelišča in odlagala potrebščine, potrebne za zunanje življenje. Fasada je s tem postala odraz življenja naročnikov, živ sistem, ki se dnevno spreminja, zunanji prostor pa se je s tem preprostim elementom preoblikoval v pravo dnevno sobo.

Vir: www.tvambienti.si