Čas je, da Izrael konča okupacijo naših ljudi in našega ozemlja ter prizna palestinsko državo, tako kot je naša država priznala Izrael, je po prvem srečanju z Donaldom Trumpom v Beli hiši dejal palestinski predsednik Mahmud Abas. Dodal je, da si bodo še naprej prizadevali za mir v okviru dvodržavne rešitve. Trump pa je izrazil svojo pripravljenost za sodelovanje s palestinskim in izraelskim voditeljem pri iskanju sporazuma, ki bo obema stranema omogočil »živeti, moliti, napredovati in uspevati« v miru, ter dejal, da bo rade volje pobudnik in posrednik pri tem. V svoji že znani maniri je glede miru med Izraelci in Palestinci pribil: »Dosegli ga bomo!«, še pred tem pa zaželel, da bi bil Abas po podpisu deklaracije o načelih izpred 24 let tudi podpisnik končnega sporazuma z Izraelom.
Razdiralno do stare politike
Na predvečer srečanja ameriškega in palestinskega predsednika pa je Herbert McMaster, Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, opisal zunanjo politiko svojega šefa za razdiralno in dodal, da lahko njegov nekonvencionalni pristop ustvari priložnost za končno stabilizacijo bližnjevzhodne regije. »Predsednik ni super potrpežljiv mož. Nekateri bi ga opisali za razdiralnega. Imajo prav. In to je dobro, dobro zato, ker si več ne moremo privoščiti vlaganja v politiko, ki ne krepi interesov in vrednot ZDA in njenih zaveznikov,« je razlagal na letošnji proslavi izraelskega dneva neodvisnosti v Washingtonu, kjer je še dodal, da Trump »nima časa za razpravo o (bližnjevzhodni) doktrini«, ampak poskuša preteklo zgrešeno politiko izzvati s poslovno usmerjenim pristopom.
Abas, ki na čelu PLO vlada Palestincem na Zahodnem bregu, Gazo pa obvladuje militantni Hamas, je pod močnim pritiskom sonarodnjakov, naj v ničemer ne popušča Trumpu. Njegov tiskovni predstavnik Nabil Abu Rdainah je pred Abasovimi pogovori v Beli hiši dejal, da je palestinsko vodstvo zavezano politiki, ki vodi k resničnemu miru, v bistvu pa se bo palestinski predsednik težko vrnil k pogajalski mizi brez zagotovila o zamrznitvi širjenja izraelskih naselbin na ozemlja, ki jih je judovska država zasedla leta 1967. Trump je bil v predvolilni kampanji zelo dvoumen glede dolgoletne ameriške podpore dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta in celo obljubljal selitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, čemur Palestinci ostro nasprotujejo. Izbira zeta, Jareda Kushnerja, da brez političnih izkušenj bdi nad bližnjevzhodnim mirovnim procesom skupaj z dolgoletnim poslovnim odvetnikom Trumpovega nepremičninskega koncerna Jasonom Greenblattom, pa je naletela na dvignjene obrvi vseh, ki so kakorkoli vpleteni v resda jalovo reševanje kmalu že sedem desetletij trajajočega spora.
Pred začetkom pogovorov z Abasom v Ovalni pisarni je ob običajnem fotografiranju Trump ignoriral glasna vprašanja novinarjev o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem, jim pa navrgel, da je izjemna čast gostiti palestinskega predsednika. Pri odhodu na skupno kosilo je novinarjem izrazil prepričanje, da si Izraelci in Palestinci želijo mirovni sporazum, ter dodal, da po njegovem mnenju to ni tako težko dosegljivo, kot drugi mislijo. Opazno pa se ameriški predsednik ni opredelil niti do vprašanja izraelskega poseljevanja Zahodnega brega ter vladavine Hamasa v Gazi.
