Sestanek premierja Mira Cerarja s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ob robu evropskega sveta se je končal v zadovoljstvo vseh. Juncker je namreč predstavil težko pričakovane smernice, v katerih primerih bi lahko države članice začele izvajati ciljni nadzor na mejah. Potem ko je kar enajst držav članic začelo opuščati sistematični nadzor nad vsemi državljani EU, ker so na mejah nastajale dolge kolone, so številne države članice te smernice pričakovale že dan prej, na zasedanju strokovnjakov policij delovne komisije za meje. A Slovenija in Hrvaška sta pojasnila dočakali šele na sestanku z Junckerjem.
Olajšanje za čakalne dobe
Če bo prišlo do 15-minutnega zastoja na meji, bodo države lahko prešle s sistematičnega na ciljni nadzor potnikov. Kot je po srečanju pojasnil premier Cerar, kljub temu dogovoru ljudje ne smejo pričakovati, da kolon na mejnih prehodih ne bo. »Bomo pa lahko tiste, ki dodatno nastajajo zaradi nove ureditve, s temi smernicami zdaj zmanjševali,« je zagotovil Cerar. Slovenija in Hrvaška bosta evropsko komisijo morali obvestiti vsakič, ko bosta uvedli ciljni nadzor na posameznem mejnem prehodu, potem ko bodo čakalne dobe daljše od 15 minut. Kljub temu je bilo tudi včeraj pri povratnem toku turistov iz Hrvaške na mejnih prehodih treba čakati, povprečno okoli pol ure.
Dodatno naj bi se položaj na mejah izboljšal tudi zato, ker bo Hrvaška konec junija vstopila v schengenski informacijski sistem. To po Cerarjevi oceni pomeni, da bo Hrvaška lažje, hitreje in učinkoviteje preverjala identiteto potnikov, ki prečkajo mejo. Dogovor so tudi na Hrvaškem sprejeli z zadovoljstvom. Na Hrvaškem so se v zadnjih tednih pojavile politične interpretacije, da je poostren nadzor na mejah povezan z bližnjo odločitvijo arbitražnega sodišča o poteku slovensko-hrvaške meje in Slovenija tako škoduje hrvaškemu gospodarstvu. Vendar je premier Cerar očitke, da bi komu poskušali škoditi z zlorabo sistematičnega nadzora na meji, zavrnil kot nesmiselne in neutemeljene.
Smernice za pogajanja o brexitu v rekordnem času
Tako složno kot tristranski sestanek Cerar-Plenković-Juncker je minilo tudi zasedanje evropskega sveta, na katerem je 27 evropskih voditeljev v le štirih minutah potrdilo smernice pogajanj EU za izstop Velike Britanije iz povezave. Takšno hitro odločitev, za katero je Juncker pojasnil, da je bila sprejeta »prvič in zadnjič«, so države članice omogočile s predhodnim večtedenskim usklajevanjem. Če je kdo pričakoval, da bo sedemindvajseterica razdeljena, je bila to napaka, je po vrhu z jasnim sporočilom za britansko premiero Thereso May dejal Donald Tusk. Mayeva je po vrhu ocenila, da bodo pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU težka.
Evropski voditelji so torej s politični smernicami potrdili že znani dvofazni proces izstopa Velike Britanije iz EU, ki predvideva, da se bo o nadaljnjih odnosih med Veliko Britanijo in EU razpravljalo šele, ko bo dosežen zadostni napredek pri ločitvenem postopku. Mayeva si je sicer prizadevala, da bi se pogajanj o obeh vprašanjih lotevali sočasno, a evropski voditelji niso popustili.
V prvi fazi pogajanj se bodo pogajalci EU in Velike Britanije tako lotili predvsem pravic 3,2 milijona Britancev, ki živijo v EU, in okoli 1,2 milijona državljanov drugih držav članic, ki živijo v Veliki Britaniji. Dogovoriti se bodo morali tudi o tem, da bo Velika Britanija poravnavala svoje finančne obveznosti do evropskega proračuna, ki traja do leta 2020. Točnih številk, koliko bo znašal še manjkajoči britanski delež, za zdaj ni, a ocenjujejo, da bo Velika Britanija morala vplačati še 60 milijard evrov. V tej fazi bo treba določiti še mejni režim med Irsko in Severno Irsko, ki naj ne bi bil prestrog. Po oceni nemške kanclerke Angele Merkel bi to prvo fazo pogajanj lahko končali do jeseni, kar je precej ambiciozen načrt. Na evropskem vrhu sprejete politične smernice so osnova za natančna pogajalska izhodišča, ki jih bo evropska komisija sprejela danes, evropski voditelji pa naj bi jih potrdili konec maja. Dejansko naj bi se pogajanja nato začela po britanskih parlamentarnih volitvah v juniju.
