Letos je imel nekoliko sreče v nesreči, saj so njegove vinogradniške lege na visoki nadmorski višini, kjer so bile minuli petek temperature nekoliko višje kot v nižini. Zato škoda ni tako visoka kot lani, je pa precejšnja, Gaubetu je pomrznila vsaj polovica poganjkov. »Če se bodo v bodoče še bolj zaostrovale vremenske razmere, kot nekateri napovedujejo, ne vem, kako bomo lahko nadaljevali našo dejavnost,« je zaskrbljen vinogradnik.
Še huje je pozeba prizadela sadjarje in poljedelce, slednje predvsem tiste, ki so imeli posajen mladi krompir, solato in bučke. Nastradali sta tudi koruza in ogrščica, nam je razložila Simona Hauptman, vodja svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.
V hmeljarstvu so najbolj prizadeta hmeljišča na območju Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč, Tabora in Vranskega. V sadovnjakih pa so razmere katastrofalne, v njih je škoda okoli 80-odstotna, ponekod je v noči na minuli petek, ko so se temperature spustile globoko pod ledišče, pomrznil ves pridelek.
Kmetijski minister Dejan Židan je v sredo vladi predstavil prve ocene poškodovanosti, popoldne pa je obiskal kmetijo Skok v Rošpohu. Na ministrstvu že pripravljajo nov interventni zakon, prihodnji mesec pa naj bi izplačali 3,5 milijona evrov odškodnin tistim, ki jih je (že) lani prizadela pozeba. »Klima se je spremenila in ne gre za stoletni dogodek, kot so govorili še lani. To terja spremembo nekaterih usmeritev kmetijske politike,« je prepričan Židan. Lanska škoda zaradi pozebe je bila ocenjena na nekaj več kot 40 milijonov evrov, letošnja pa je po neuradnih ocenah najmanj dvakrat večja. V Kmetijsko-gozdarske zbornici pričakujejo, da bo država kmetom ponudila finančno pomoč v obliki posojil ali odpisa prispevkov ter davkov, da bi lahko normalno delovali še naprej.
