Mestna občina Ljubljana je na svoji spletni strani objavila krajši film, ki kaže, kakšno je stanje na osrednji tržnici zdaj in kakšno bo po izgradnji parkirne hiše pod tržnico, dograditvi Mahrove hiše in prenovi tržnice. »Film je bil narejen zato, da vsak lahko pogleda, kaj pomeni prenova tržnice,« je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković, ki meni, da bo ta projekt za tržnico »velika sprememba na bolje«.
V videu je občina poudarila, da bo ta projekt izboljšal pogoje za delo prodajalcev, da bo pokrita tržnica po novem delovala v pritličju Mahrove hiše, parkirna hiša pa bo koristila tako prodajalcem kot tudi obiskovalcem tržnice in stanovalcem za promet zaprtega dela mesta. Projektantska ocena za prenovo tržnice, gradnjo parkirne hiše in prenovo ter dograditev Mahrove hiše je 31,4 milijona evrov.
Janković je nedavno napovedal, da želijo gradnjo na območju tržnice začeti še v tekočem mandatu, ki se izteče jeseni prihodnje leto. Preden bo lahko pridobila gradbeno dovoljenje, pa bo občina morala od agencije za okolje pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za gradbene posege na območju tržnice. To ključno soglasje občina očitno namerava pridobiti še letos, saj Janković upa, da bodo že letos lahko na upravno enoto posredovali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Sama gradnja bo po županovih besedah trajala dve leti.
Tržnica bo delovala tudi med gradnjo
Mestna občina je občanom v videoposnetku sporočila, da bo tržnica med gradnjo delovala nemoteno, vendar z nekaterimi prilagoditvami. V času gradnje bodo stojnice s tekstilom stale na Petkovškovem nabrežju, prodajalci sadik bodo na Mesarskem mostu, prodaja sadja in zelenjave bo potekala na bližnjem Pogačarjevem trgu. Če bo tam premalo prostora, pa bo občina dodatne stojnice za sadje in zelenjavo postavila tudi na Ciril-Metodovem trgu, v Stritarjevi ulici in na Krekovem trgu.
Pripravljena maketa in video razkrivata, da je občina opustila dostop v parkirno hišo pod prizidkom v Mahrovo hišo nasproti Krekovega trga. Po novem naj bi vhod in izhod iz parkirne hiše vodila na območju pri Zmajskem mostu, kjer danes prodajalci na tržnico vstopajo s svojimi vozili.
Prenova tržnice brez parkirne hiše?
Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan pa sta razočarana, da občina še vedno vztraja pri gradnji parkirne hiše pod tržnico, ki je po njunem mnenju neprimeren poseg za to območje. Sama zagovarjata idejo, da občina le posodobi tržnico in za njene potrebe zgradi eno kletno etažo. V tej bi bili hladilnica, prostor za ravnanje z odpadki, prostor za parkiranje kombijev, skladišča prodajalcev in podobno. Predlagata, da bi bil vhod v to etažo urejen s Poljanskega nabrežja. Po izračunih Kovača in Kerševana bi občina za takšno posodobitev tržnice potrebovala 5,4 milijona evrov. Še 2,3 milijona evrov pa bi bilo potrebno za predstavitev in ureditev ostankov vzhodnega mestnega srednjeveškega obzidja, ki leži blizu Mahrove hiše.
Na občini svoj projekt utemeljujejo tudi s tem, da bodo v prenovljeni in dograjeni Mahrovi hiši uredili prostore za del mestne uprave, ki si jo želijo čim bolj skoncentrirati v mestnem središču. Občina je mestno upravo sicer hotela združiti na enem mestu s projektom Ena hiša pri Cukrarni, vendar denarja za ta projekt za zdaj nimajo, zato iščejo druge rešitve, so pred časom povedali na občini.
A Kovač in Kerševan ocenjujeta, da bi občina gradnjo administrativne stavbe za celotno mestno upravo lahko financirala z denarjem, ki je predviden za projekt parkirne hiše pod tržnico. Kot boljši lokaciji za administrativno stavbo z ustreznimi parkirnimi prostori sta arhitekta predlagala območje ob Cukrarni, kjer je začrtana Ena hiša, ali območje Tobačne tovarne. Vendar velja poudariti, da območje Tobačne ni v občinski lasti. Kovač in Kerševan sta izračunala, da bi občina za gradnjo administrativne stavbe za približno 800 zaposlenih potrebovala 23,7 milijona evrov.
Za komentar njunih predlogov in izračunov smo vprašali tudi na mestni občini, kjer so odgovorili: »Kot smo bili že velikokrat priča, arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan najraje polemizirata prek medijev. Na Mestni občini Ljubljana pa projekte dodeljujemo prek javnih razpisov, s čimer sta seznanjena tudi dotična arhitekta, in če želita, lahko s svojimi projekti kandidirata.«
