Gradnja parkirne hiše pod tržnico, ki je povezana s prenovo in dozidavo Mahrove hiše ter ureditvijo osrednje tržnice, že od začetka vzbuja različne, pogosto burne odzive. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, meni, da so bili takšni odzivi Ljubljančanov v določenem obsegu pričakovani.

»Rekel bi, da gre za čustvene, in ne toliko razumske odzive. Vodnikov trg je občutljiva lokacija za velike posege, ker je v ta prostor vpetih veliko čustvenih interesov. Ljudje smo tako ali drugače navezani nanj,« razmišlja Peterlin. Meni, da bi bilo burnih reakcij manj, če bi občina že na začetku ljudem jasno predstavila projekt in bi jim dala možnost dialoga, saj bi bil marsikateri pomislek o gradnji na Vodnikovem trgu lahko že odpravljen.

Mestna politika razdvojena

Projekt sta javno podprla svetniška kluba SD in DeSUS, ki sta od lanskega leta v koaliciji z Listo Zorana Jankovića. Po drugi strani pa parkirni hiši pod tržnico že praktično od začetka nasprotuje mestna opozicija iz vrst SDS in NSi.

S prihodom v mestni svet leta 2014 se je kritikom gradnje že četrte občinske parkirne hiše v mestnem središču pridružila še svetnica Združene levice Nataša Sukič. »Projekt ni v skladu s trajnostno mobilnostjo v Ljubljani in prizadevanjem za večjo uporabo javnega prevoza,« je dejala Sukičeva, ki meni, da sta bolj smiselna gradnja parkirišč na obrobju mesta in dober javni promet za povezavo med njimi in središčem. »Z gradnjo garažnih hiš v središču mesta občina ne sledi lastni prometni politiki,« je zatrdila Sukičeva, ki opozarja tudi na podatke javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice iz leta 2015, ki kažejo, da parkiranje v občinskih parkirnih hišah upada.

V Stranki modernega centra si diplomatsko naprej želijo več informacij o tem projektu, da bi lahko ocenili njegovo utemeljenost glede na predvidene stroške. A hkrati županu očitajo, da investicij v protipoplavne ukrepe ne vidi kot prioriteto in se jih loteva premalo ambiciozno, je pojasnil vodja svetniškega kluba Dragan Matić.

Parkirna mesta privabljajo avtomobilski promet

Peterlin ni mogel najbolje oceniti, ali so kritike na račun neskladnosti parkirne hiše pod tržnico z mestno prometno politiko upravičene. »Ta projekt v preteklosti ni imel jasno opredeljenih ciljev, zato smo ves čas imeli težave z ocenjevanjem, ali je skladen z dolgoročnimi cilji,« je priznal Peterlin.

»Če je namen te parkirne hiše avtomobilom olajšati dostop do središča mesta, potem ni skladen s cilij prometne politike. Dostopnost parkirnih mest namreč povečuje avtomobilski promet v mestu in to ni zaželeno,« je poudaril Peterlin. »Če pa je cilj parkirna mesta iz neposredne okolice pospraviti pod zemljo in ukiniti tista na površju, da se bodo javne površine sprostile za pešce in kolesarje, potem je to hvalevreden cilj,« je Peterlin izpostavil razliko.

Čeprav na občini poudarjajo, da bodo v parkirni hiši lahko parkirali tudi tamkajšnji stanovalci, pa ne gre prezreti, da bo del parkirnih mest namenjen parkiranju obiskovalcev tržnice in mesta. »Seveda je prav, da mesto razbremenimo prometa s parkirišči P+R, a hkrati je tudi prav, da recimo družinam z majhnimi otroki in vozički omogočimo dostop do središča mesta,« je pojasnila vodja svetniškega kluba DeSUS Marija Horvat. »Tisti, ki bodo parkirali v novi garažni hiši, ne bodo povzročali dodatne gneče niti onesnaževanja, saj bodo skozi predor pod gradom skorajda naravnost zapeljali v parkirno hišo,« je prepričana Horvatova.

Spremembe bi lahko dosegli tudi drugače

Peterlin je pojasnil, da bi nekatere težave, ki naj bi jih reševal ta projekt, lahko rešili tudi drugače. »Dostava zdaj res poteka precej stihijsko, saj vsak prodajalec pripelje blago s svojim kombijem in dejansko je javni prostor ob določenih urah obremenjen z vozili. A z boljšo logistiko bi lahko precej zmanjšali število kombijev, in sicer tako, da bi en kombi pripeljal blago več prodajalcem,« je razložil Peterlin.

Janković je v preteklosti že večkrat poudaril, da bo garažna hiša neposredno pod tržnico kupcem omogočala, da bodo lahko kupili tudi večje količine blaga, saj ga bodo lažje prinesli do avtomobila. »Ste kdaj videli koga, da bi z zabojčkom paradižnikov šel s tržnice do avtomobila v parkirni hiši Kapitelj? Predaleč je in tega ne delajo,« je prepričan župan. Peterlin pa meni, da bi to lahko rešili recimo z mestnimi vozički, ki bi bili na razpolago za izposojo. Tako se kupcem ne bi bilo treba pripeljati z avtomobili čisto do tržnice.

Prodajalci naj bodo vedno na istem mestu

Eden izmed argumentov proti velikim gradbenim posegom na tržnici je tudi vprašanje, kaj se bo z njo zgodilo v času gradnje, ki lahko traja dolgo. Samo arheološke raziskave bodo namreč zahtevale vsaj slabo leto. Župan takšne pomisleke zavrača s pojasnilom, da bo tržnica nemoteno delovala ves čas gradnje, le na drugih lokacijah.

»Tržnica je živ prostor in težko je v naprej predvideti, kaj se bo zgodilo s preselitvijo zaradi gradnje oziroma po koncu gradnje. Kot stalna obiskovalka tržnice pa ne verjamem, da bom nehala hoditi na tržnico. Navaditi se bom morala na začasno lokacijo, ker zagotovo ne bom samo zaradi tega začela hoditi recimo na tržnico v BTC,« je povedala etnologinja Ingrid Slavec Gradišnik iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

»V času gradnje se bo nekaj ljudi zagotovo namesto na tržnico po nakupih odpravilo v nakupovalna središča. Ampak vsi tisti, ki imajo radi tržnico, bodo želeli, da se projekt dokonča in tržnica znova zaživi kot do zdaj,« je prepričana Marija Horvat, ki pravi, da vsaj enkrat na teden obišče ljubljansko tržnico. Da se kakšen odstotek kupcev dejansko utegne preusmeriti drugam, se strinja tudi etnologinja dr. Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.

»Vsekakor pa je smiselno, da so v času gradnje na Vodnikovem trgu stojnice in prodajalci ves čas na isti začasni lokaciji. Kupci po navadi kupujejo pri 'svojih' prodajalcih. Če jih bodo morali vsakič znova iskati, bo to med kupci povzročilo zmedo,« je dejala Židova, ki je takšno situacijo primerjala z nakupovanjem v čisto novi trgovini, v kateri kupci ne poznajo razporeditve blaga. Dodala je še, da tudi prodajalcem na tržnici ne bi bilo lahko menjavati lokacij prodaje, saj bi morali zaradi tega vsakič na novo urejati logistiko dostave.

Anketa: Mi smo za, čim prej

V ljudskem jeziku je projekt parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico star že sto let. Mnogi občani in občanke so tako nanj že povsem pozabili. Številni niso želeli govoriti z nami, ker imajo premalo informacij, tisti, ki smo jih opogumili, pa večinoma v novi tržnici vidijo napredek.

Matko Josipovič, elektroinženir

Zelo grdo je videti, ko zvečer tržnico preplavijo avtomobili. Ne bi bilo lepše, da bi bila tržnica vedno tržnica? Na žalost vsi tiščijo v mesto z avtomobilom, če že morajo, pa mislim, da je najbolje, da gredo pod zemljo. Pustimo načrtovalcem, naj delajo, če bodo speljali projekt do konca in ne bo to samo še ena samevajoča gradbena jama. Če obstaja vizija, ji dajmo krila. Mora pa vsak žrtvovati malo svojega udobja, brez tega ni napredka. Ali nismo vsi danes ponosni na Slovensko cesto? In pred koliko leti smo se peljali po Tromostovju z avtomobili?

Bojana Pavlič, zaposlena

Projekt podpiram. Mislim, da bo pripomogel k večjemu obisku tržnice in središča mesta. Prav tako bo razbremenil okolico avtomobilov, tako da se bo lepše sprehajati tukaj in celotno območje bo bolj dihalo. Vse se mi zdi samo pozitivno. Sploh če bodo med gradnjo tržnico preselili v bližino, tako da bomo še vedno lahko kupovali zelenjavo. Napredek je dobrodošel. Malo moramo potrpeti, potem pa bo urejeno za desetletja. Poglejte, kako je danes lepa garaža pod Kongresnim trgom.

Štefanija Kocijan, upokojenka

Nimam nič proti parkirni hiši, ne bi pa rada videla, da bi trg zmanjšali, kot se govori, da se bo zgodilo, ko bodo podaljšali Mahrovo hišo. Kaj pa vsi ti ljudje, ki prodajajo oblačila? Kam bodo šli? Meni je všeč tržnica takšna, kot je, in škoda bi bilo, da bi se izgubil ta duh. Ne vem pa, kakšna bi bila druga rešitev. Res bi bilo bolje, da bi bilo manj pločevine tu okoli, vendar je v Centru že nekaj parkirnih hiš, pa niso polne. Ker je treba plačati. Zato se bojim, da tudi nova hiša ne bo najbolj zasedena.

Jože Pezdič, upokojenec

Ravno sva šla s svakom čez Kongresni trg in gledala, kako se da lepo narediti garažo pod zemljo, ne da bi uvenelo eno samo drevo. Mislim, da bi s parkirno hišo pod tržnico pridobili v vseh pogledih, zato sem absolutno za. In to čim prej. Če bi jim dovolili začeti pred petimi leti, ko je bilo več denarja, bi bila že narejena. Veselim se dneva, ko bodo končali, ker pri nas je tako, da se glavna razprava začne šele, ko je pol denarja že vloženega, enemu sosedu pa nekaj ni prav. Izpeljati ta projekt je nuja, da se vrne stara tržnica in da Center zaživi po starih normah. Prekopano je bilo že zaradi Gruberja in Plečnika, drevesa pa nimajo zgodovinske vrednosti. Iz drevesnice lahko pripeljejo skoraj takšna.