Priljubljeni tekaški trener Urban Praprotnik in žena Jasmina sta dvomila o upravičenosti cepljenja otrok in zaradi tega s tem dolgo odlašala. Ko pa sta dva od otrok zbolela za oslovskim kašljem, sta mnenje spremenila in danes sedita za isto mizo s strokovnjaki, ki si prizadevajo, da bi se precepljenost proti nalezljivim boleznim pri nas spet dvignila.

»Ko sta otroka zbolela, ni bilo prijetno. Nasprotniki cepljenja razlagajo, da ni nič nevarnega, če otroci zbolijo, da to ni težka bolezen, a ni bilo tako. Ne upam niti razmišljati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi takrat sočasno zbolela še za kakšno boleznijo,« je Praprotnik razložil na okrogli mizi o cepljenju. Ob bolezni otrok sta z ženo ugotovila, da vesta premalo, da strokovnjakom ne bi zaupala. »Zdaj sem hvaležen državi, da skrbi za naše otroke,« je povedal.

Slovenija ni osamljeni otok

Precepljenost otrok proti nalezljivim boleznim pri nas v zadnjih letih upada, tudi pri obveznih cepljenjih. Tako je na primer precepljenost otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v zadnjih desetih letih padla s 96 odstotkov na 93,5 odstotka, precepljenost otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tipa B (Hib) pa s 96,8 na 94,8 odstotka. V ljubljanski regiji je precepljenost proti ošpicam že padla pod 90 odstotkov in to več ne zagotavlja kolektivne imunosti, opozarja epidemiologinja Alenka Trop Skaza. Kolektivna imunost pomeni, da je cepljenih dovolj ljudi, da se omeji širjenje povzročiteljev in necepljeni ne zbolijo.

Vprašanje ošpic je znova aktualno zdaj, ko se z izbruhom ošpic soočajo v sosednji Italiji, že pol leta pa tudi v Romuniji, kjer je zbolelo 4000 ljudi, 19 med njimi pa je umrlo. O izbruhih bolezni poročajo tudi v Avstriji, Švici, Nemčiji. Občasno okužbe, prenesene iz teh držav, zaznamo tudi pri nas.

Starši so dolžni cepiti otroke po obveznem programu cepljenja proti devetim nalezljivim boleznim in je cepljenje mogoče opustiti le iz medicinskih vzrokov. Iz leta v leto narašča število prošenj za opustitev obveznega cepljenja, ki jih prejme posebna strokovna komisija; večino teh pobud dajo starši in ne pediatri, medicinskih razlogov za to pa pri večini primerov ne najdejo, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. »Idealno bi bilo, da bi v cepljenju znova videli učinkovit javni zdravstveni ukrep, ki ga zagovarjajo prav vse strokovne organizacije na svetu. Poudarjati je treba, da je cepljenje dobro za posameznika in za skupnost, saj so z dovolj veliko precepljenostjo pred okužbami zavarovani tudi zelo ranljivi ljudje, ki res ne morejo biti cepljeni,« je razmišljala Mojca Gobec z ministrstva za zdravje.

Biti cepljen je prednost

Tudi pediatrinja Helena Mole meni, da bi morali bolj gojiti zavedanje pripadnosti kolektivu in da biti cepljen pomeni prednost za posameznika. Mnogi starši svoje dvome o cepljenju utemeljujejo na informacijah dvomljive kakovosti, ugotavlja Moletova. Zdravniki bi morali imeti več psiholoških in komunikacijskih veščin, da bi lažje prepoznali, kateri starših so zgolj neodločeni in jih je mogoče prepričati, pri prepričanih o škodljivosti cepljenja pa nimajo nobenega uspeha. Predlaga, da bi pogajanja in komunikacijo s temi starši prevzel nek organ zunaj pediatrične ambulante. Kot zdravnica, ki se trudi za dobre odnose s starši, tudi ne želi biti »del represivnega aparata«, saj je dolžna prijaviti starše, ki zavračajo cepljenje, kar pa te starše še bolj oddalji. Pediatrinja ugotavlja, da zelo prepriča zgled zdravnika: »Ko povem, da sem tudi sama cepila hčeri proti HPV in bom tudi sina, ko bo dovolj star, dvomi izginejo.«

Otroke z zapleti nalezljivih bolezni zdravijo na infekcijski kliniki UKC Ljubljana. Uvedba cepljenja je največjo spremembo prinesla pri obolevnosti za hemofilusom influence tipa B, pojasnjuje infektolog Marko Pokorn. Pred dvema desetletjema so na kliniki vsako leto zdravili od deset do 15 otrok z gnojnim meningitisom, te okužbe so se včasih končale tudi s smrtjo. Po uvedbi cepljenja teh okužb več ne vidijo. Strokovnjaki si zelo želijo, da bi se povečalo število otrok, cepljenih zoper pnevmokokne okužbe. To cepljenje ni obvezno, je pa priporočeno. A je število cepljenih po Pokornovih besedah katastrofalno nizko, zato se vpliv cepljenja na število okuženih prav nič ne pozna.