Jesenice kljub železarski tradiciji že 30 let niso več mesto rdečega prahu, kot so jim rekli včasih. Toliko časa namreč mineva od zagona in uradnega odprtja Jeklarne 2. »Pred tem na Jesenicah pozimi sneg ni bil bel. Tudi če smo šli v hribe, smo se morali odžejati s stopljenim snegom, ki smo ga zajeli v globini snežne odeje. Iz stare železne je šlo vsak dan od 15 do 20 ton prahu v zrak, pa se nihče ni pritoževal,« se spominjata tehnolog Emil Šubelj in nekdanji vodja Jeklarne 2 Leon Vidic. Tehnologija, ki so jo uporabljali v stari jeklarni, je bila zastarela in ni omogočala izdelave kakovostnega jekla.
»Izvoza ni bilo, delali smo za Jugoslavijo. Kar okoli 800 različnih vrst jekla smo proizvajali in poskušali zadostiti vsem zahtevam na jugoslovanskem trgu. Vedeli pa smo, da zaradi ekologije in tehnologije tako ne bo šlo več dolgo, tako da je bila edina rešitev nova jeklarna,« pravi Šubelj, ki je prepričan, da je bila novost za obstoj železarstva na Jesenicah ključna.
Priprava projekta gradnje Jeklarne 2 sega v leto 1977, gradbena dela so se začela sedem let kasneje, leta 1984. Januarja 1987 so bila dela končana po treh letih gradnje in montaže opreme. Po preizkušanju opreme je v petek, 13. marca 1987, ob 17.17 iz električne peči Jeklarne 2 pritekla prva šarža. V njej je bilo 73 ton taline, namenjene izdelavi navadnega konstrukcijskega jekla. V 30 letih so v njej izdelali že okoli 8,7 milijona ton jekla, prav na obletnico začetka obratovanja so izdelali 90.000. šaržo, se pohvalijo v Acroniju.
Leon Vidic se spominja slovesnega odprtja Jeklarne 2 pred tremi desetletji, ki je potekala, simbolično, prav na praznik dela. Proizvodnjo je takrat zagnal notranji minister v vladi Milke Planinc in član predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc. Ker se je iz upravne stavbe prvi spustil po mostičku v proizvodne prostore, most še danes neuradno nosi njegovo ime.
Na delo so jih klicali po lokalnem radiu
V najboljših časih je jeseniška železarna zaposlovala 7200 ljudi iz vse Gorenjske, na delo so se vozili tudi iz Primorske. »Ko smo izgubili jugoslovanski trg, pa se je vse spremenilo. Naročil ni bilo dovolj in delovali smo s tretjinsko zmogljivostjo. Nismo hodili v službo, čakali smo pred radijskimi sprejemniki, saj so nas ob novem naročilu na delo klicali kar prek objav na lokalnem radiu,« spomine obuja Vidic.
Danes je v jeseniškem Acroniju zaposlenih 1219 ljudi, v zadnjih šestih letih pa so za naložbe namenili že več kot 140 milijonov evrov. V Evropi ima SIJ Acroni tretjinski tržni delež, močno prisotni so tudi v Ameriki, za nove trge pa intenzivno iščejo nove nišne produkte.
Tik pred 30. obletnico uradnega odprtja Jeklarne 2 na Jesenicah bodo prihodnji teden v Acroniju zagnali novo peč z najsodobnejšo tehnologijo. Naložba je vredna 30 milijonov evrov, z njeno pomočjo pa bodo bolj ekonomično izdelovali visoko specialno nerjavno jeklo, zagotavlja glavni direktor Slavko Kanalec. »Nerjavno jeklo zdaj proizvajamo z drugačno tehnologijo, ki pa z vidika produktivnosti ni tako napredna. Na leto proizvedemo od 120.000 do 130.000 ton nerjavnega jekla, z novo tehnologijo pa bi lahko količino v prihodnjih desetih letih vsaj podvojili,« napoveduje Kanalec.
