Po trenjih okrog podeljevanja koncesij v zdravstvu so v vladni koaliciji danes le dosegli kompromis. Koncesije, ki bodo podeljene za 15 let, bo mogoče podaljšati še za 15 let. Pred odločitvijo o tem bodo preverjali, kako dobro je delal koncesionar in ali je nalogo v celoti opravil.
O tem se bosta izrekla Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije. Ali je posamezno koncesijo smiselno podaljšati, bodo začeli preverjati leto pred iztekom prvotnega obdobja, torej po 14 letih. O predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša enake časovne omejitve za vse koncesionarje, bo danes odločala vlada.
Gantar: Merila so zdaj jasnejša
Prejšnja različica predloga, ki so ji oporekali v DeSUS, je predvidevala podaljševanje koncesij za obdobje do 15 let. Enemu od koncesionarjev bi lahko tako koncesijo podaljšali za eno leto, njegovemu kolegu pa za 15 let. Po oceni podpredsednika DeSUS Tomaža Gantarja je prav, da bo obdobje podaljšanja enako za vse. »Pomembna se nam zdi enakopravna obravnava, prav tako pa je dobro, da so merila za podaljševanje koncesij zdaj jasnejša.«
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je vztrajala pri ukinitvi soglasij za delo pri drugem delodajalcu, kadar gre zdravnik na popoldansko delo v drugo javno bolnišnico ali zdravstveni dom. Gantar meni, da je ta del novega zakona res v navzkrižju s koalicijsko pogodbo, a so »skušali razumeti tudi zaveze, ki jih je ministrica dala sindikatu zdravnikov Fides«. Kot je znano, so se vladni pogajalci s Fidesom dogovorili, da za delo v drugem javnem zavodu soglasje matične ustanove ne bo več potrebno.
V SD bi bili strožji do popoldanskega dela
S takšno spremembo pa se ne strinjajo Socialni demokrati. Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja iz vrst SD Andreja Črnak Meglič je napovedala, da bodo z dopolnilom predlagali ohranitev soglasij za delo v drugih javnih zavodih. Ljudi, ki opravljajo popoldansko delo, je treba po njenih besedah obravnavati enako – ne glede na to, ali zdravnik odhaja k zasebniku ali v drugo javno bolnišnico. »Prehajanja med bolnišnicami so doslej prinesla tudi to, da se ponekod niso odločali za dodatne zaposlitve. Na nekaterih manjših oddelkih lastnih zaposlenih skoraj nimajo, hkrati pa pri pridobivanju programa zdravljenj tekmujejo z bolnišnicami, iz katerih prihajajo k njim na delo zdravniki. Za manjše bolnišnice je bilo to ceneje, zdravniki pa so lahko s tem zaslužili več,« je dejala.
Strinjajo pa se z novimi merili za podeljevanje koncesij. Ta bodo upoštevali takrat, ko javna bolnišnica ali zdravstveni dom ne bosta mogla zadostiti potrebam.
