Predsednik Sindikata poštnih delavcev KS 90 Saša Gržinič je od vodstva Pošte Slovenije prejel opozorilo pred odpovedjo. Medtem ko mu delodajalec očita, da je pozimi s pozivom poštarjem, naj ne delajo več kot osem ur, zaradi zamika pri pošiljanju paketov oškodoval podjetje, pa so sindikalisti prepričani, da gre za zastraševanje, s katerim jih želi Pošta Slovenija prisiliti, da odstopijo od svojih zahtev in sprejmejo zanje neustrezen dogovor.
Gržinič pojasnjuje, da se je za omenjeni poziv odločil zato, ker so imeli pozimi na pošti zaradi številnih padcev in posledičnih bolniških odsotnosti prave izredne razmere. »Za 15 odstotkov več kot leto prej je bilo bolniških in za kar 80 odstotkov več poškodb pri delu. Ker je delodajalec zaradi pomanjkanja delavcev zahteval, da delamo tudi po 12 ur na dan, ni pa zagotovil pogojev za varnost in zdravje pri delu, sem prevzel odgovornost in pozval delavce, naj v skladu z internimi akti delajo do svojega urnika, to je osem ur,« je povedal Gržinič, ki je obenem vse zaposlene, ki so utrpeli poškodbe pri delu, pozval, naj od Pošte Slovenije zahtevajo odškodninsko odgovornost delodajalca. Ob tem je dodal, da je poziv trajal le en dan, medtem ko se lahko pošiljke v izrednih razmerah oddajo v roku treh dni.
Peter Majcen, predsednik krovne Konfederacije sindikatov KS 90 (KS 90), je prepričan, da je Gržiničev »glavni greh« nepripravljenost za podpis »neživljenjskega kompromisa«, ki ga je Pošta Slovenije po grožnji s stavko konec marca ponudila v podpis obema sindikatoma v podjetju – poleg novejšega Sindikata poštnih delavcev, ki zastopa 550 zaposlenih, je v njem tudi »večinski« Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS. Medtem ko je slednji privolil v dogovor, pa so v Gržiničevem sindikatu ocenili, da delodajalec ni v njem ponudil praktično ničesar.
Neizpolnjene zahteve sindikatov
Od zahtevanega dviga mase plač za pet odstotkov, plačevanja nadur, spremembe glede norm, zagotovitve, da bodo delovne tedenske obveznosti znane vnaprej, in uresničitve že tri leta stare sodbe delovnega sodišča, po kateri mora pošta delavcem plačevati nadomestilo za praznike, je delodajalec po Gržiničevih besedah ponudil zgolj dvig malice za 1,74 evra. »Vse druge rešitve naj bi prenesli na nekakšne delovne skupine, kjer bi sindikalna stran sicer lahko dala svoje predloge, a ti ne bi bili zavezujoči,« je povedal Gržinič. Čeprav si želi predvsem vrnitve za pogajalsko mizo, pa ne izključuje ponovne zaostritve sindikalnih aktivnosti, za katero so sicer pridobili več kot 3000 podpisov.
V Pošti Slovenije so navedbe, da vršijo pritisk na sindikat in njegove člane, ostro zavrnili in poudarili, da varstvo pred odpovedjo sindikalnega zaupnika ni absolutno, če predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Zapisali so, da so v preteklih mesecih vložili veliko naporov, da bi z obema sindikatoma v podjetju dosegli dogovor o odprtih vprašanjih, ki pa je padel v vodo, ker je Sindikat poštnih delavcev KS 90 od njega »tik pred zdajci odstopil ter ob tem postavljal vedno nove zahteve«.
Od sindikata zahtevajo potrdila o reprezentativnosti
Na pošti nameravajo pogajanja nadaljevati le s Sindikatom delavcev prometa in zvez, od Gržiničevega sindikata pa zahtevajo, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za reprezentativnost, saj jih ta po njihovem mnenju ne izpolnjuje.
Gržinič, ki v tem vidi še dodaten pritisk na sindikat, je dejal, da so dokazila o reprezentativnosti, za katera je pošta kot rok postavila današnji dan, že posredovali.
