»Ne zdi se nam prav, da moramo vozniki paketnih pošiljk kljub kasko zavarovanju plačevati za poškodbe na službenih vozilih. Verjetnost poškodb je pri našem delu precejšnja, kombiji pa niso ustrezno opremljeni,« opozarjajo vozniki Pošte Slovenije, ki želijo zaradi morebitnih povračilnih ukrepov delodajalca ostati neimenovani (njihove podatke in »dogovore plačilu odškodnine« hranimo v uredništvu, op. p.).
Odškodnina za povzročeno manjšo škodo znaša 156 evrov ob prvem »škodnem dogodku« je sicer običajno znižana za polovico, na 78 evrov; pri hujših poškodbah pa naj bi nekateri plačali tudi po več sto evrov škode. Največ poškodb je na zadnjih vratih vozil, saj poštarji na dovoze naslovnikov praviloma pripeljejo vzvratno, pogosto po klančini.
Vozniki morajo o škodnem dogodku še isti dan napisati izjavo, kasneje pa jim delodajalec ponudi v podpis »dogovor o plačilu odškodnine za povzročeno škodo«. Teh je bilo letos kar 157, podpisali pa so ga vsi, ki so bili v postopku. Po njihovih besedah iz strahu, da bi bili sicer degradirani na mesto navadnih pismonoš ali kako drugače šikanirani. Neto plača voznika sicer znaša 990 evrov.
Kazen po zakonu možna le ob hudih kršitvah
Na Pošti Slovenije pravijo, da povrnitev nastale škode v višini zneska odbitne franšize zahtevajo le takrat, ko to opravičujejo okoliščine konkretnega primera in ko za to obstoji ustrezna pravna podlaga – delavec kot voznik službenega avtomobila je namreč odškodninsko odgovoren, če je škoda povzročena »namenoma ali iz hude malomarnosti«.
Možnost, da bi skoraj 160 voznikov Pošte vsako leto namenoma ali zaradi hude malomarnosti poškodovalo in kvarilo vozila, je teoretično skoraj nemogoča. Če pa bi se to v resnici dogajalo, bi morala za odgovornost povprašati upravo Pošte, saj bi to pomenilo, da zaposluje ljudi, ki so popolnoma neprimerni za opravljanje svojega dela.
Da so »dogovori«,, ki so jih delavci »prisiljeni« podpisati le farsa, trdijo tudi poštarji, ki zagotavljajo, da službenih vozil zagotovo ne poškodujejo namenoma ali iz hude malomarnosti. »Pri delu je veliko možnosti za poškodbe na kombijih. Vozimo po ozkih ulicah, pogosto vzvratno, nekatere daljše vožnje zahtevajo, da smo za volanom tudi po 12, 13 ur,« pojasnjujejo. Vozila naj bi bila tudi neustrezno opremljena. Tako si na primer s svojimi šestmetrskimi in več kot dve toni težkimi renaulti masterji pri vzvratni vožnji ne morejo pomagati s kamerami ali senzorji, na zadnjih vratih nimajo niti brisalcev, prav tako ni 'meglenk'.
Na Pošti trditve o slabi opremljenosti vozil zavračajo. Kombiji naj bi bili »tehnično brezhibni« in redno servisirani, pri opremljanju vozil pa upoštevajo »standardno opremljenost«. Poleg uporabe vzvratnih ogledal, je pri »večini vozil« omogočen pogled nazaj pri vzvratni vožnji.
Vozniki so pred pričetkom vožnje dolžni opraviti pregled vozila, o morebitnih napakah pa takoj seznaniti upravnika. Poštarji zagotavljajo, da se tega držijo, a okvare se lahko zgodijo tudi kasneje. »Bili so primeri, ko je ročna zavora popustila med tem, ko je poštar prenašal pakete. Ko je na klančini parkiral, je držala, saj sicer sploh ne bi mogel izstopiti iz vozila. Imel je tudi priče, a jih Pošta ni upoštevala,« je dejal eden izmed njih. Poštarji se sicer ne spomnijo, da bi delodajalec kdaj koga oprostil »krivde«.
Preveč prestrašeni, da bi šli na sodišče
Na Inšpektoratu RS za delo pojasnjujejo, da lahko v takšnih in podobnih primerih ukrepajo le, če bi delodajalec trgal delavcem od plače brez njihovega soglasja. Ob tem pa poudarjajo, da je delavec dolžan povrniti delodajalcu škodo samo, če jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Delavcem zato svetujejo, da se obrnejo na sodišče, kjer bo moral delodajalec svoje trditve tudi dokazati.
Vozniki Pošte se tega zavedajo, a ne želijo tvegati. Pošti v zadnjih dveh letih tako škode ni bilo treba na sodišču izterjati niti enkrat.
