»Na Obrežju čakamo kakšnih petnajst minut, čeprav se je sprva zdelo, da bomo čakali bistveno dlje. Kar hitro gre,« je zgodaj popoldne dejal voznik iz Nemčije, ki se je z družino namenil proti Srbiji. Na najbolj obremenjenem mejnem prehodu s Hrvaško pri izstopu iz države ni bilo večjih težav, kolona proti Sloveniji je bila bistveno daljša. Tudi na mejnem prehodu v Slovenski vasi pri izstopu iz države ni bilo kolone, popolnoma drugače pa je bilo v četrtek in petek, ko se je kolona vozil vila skozi celotno Novo vas pri Mokricah. Življenje tamkajšnjih prebivalcev se je skorajda ustavilo.
Kolona vozil skozi vso vas
»V preteklih letih je bila ob najhujši gneči kolona morda kdaj do začetka vasi, nikoli pa skozi vso vas,« pravi lastnica živilske trgovine v Novi vasi Vera Štampek. »Marsikatera stranka sploh ni mogla do trgovine. Ena od strank pa po tem, ko je nakupila, ni mogla na cesto, ker je bila na njej strnjena kolona vozil. Morala sem kar malo povzdigniti glas, da so ji vozniki vendarle dali toliko prostora, da se je lahko odpeljala.«
Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Bogdan Pavlovšnik, so potniki, ki potujejo prek meje, pripravljeni na to, da bodo čakali. »Nihče pa ne pomisli, kaj bo z nami, ki živimo tukaj.« Tudi Aleš Burja, lastnik podjetja Kovinocrom iz Slovenske vasi s 50 zaposlenimi, že ima gospodarsko škodo. »Zaposlujem tudi nekaj hrvaških delavcev, ki so avtomobile pustili kar na hrvaški strani in čez mejo prišli na delo peš. Ko je bila cesta polna pločevine, nismo dobili repromateriala, prav tako nismo mogli razvoziti svojih izdelkov za avtomobilsko industrijo, ki jih moramo sicer dobaviti ob točno določenem času. Kak dan, dva še gre. Če bi trajalo dlje, pa bi lahko kar zaprli firmo.«
S težavami lokalnega prebivalstva bodo predstavniki lokalne skupnosti seznanili sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki naj bi jih obiskal te dni. »Nihče ne nasprotuje poostrenim kontrolam, želimo le normalno življenje. Morda bi lahko za domačine, ki vsak dan prehajajo mejo, vsaj začasno odprli kakšen maloobmejni prehod, ki ga na tem koncu nimamo, denimo pri gostišču Kalin. Tam zdaj peš prehajajo mejo le šolarji,« dodaja Pavlovšnik.
Po romarski poti mimo čakalnih vrst
Čez mejni prehod Zgornji Leskovec (Cvetlin) vodi Marijina romarska pot, ki povezuje Marijini svetišči na slovenski Ptujski Gori in v hrvaški Mariji Bistrici. Na velikonočni ponedeljek se je čezenj napotilo kvečjemu za vzorec romarjev. Danes so tukaj mejo večinoma prečkali tisti bolje obveščeni, ki so se skušali izogniti večurnemu čakanju v Gruškovju. Vožnja mimo Trakošćana in skozi Hrvaško Zagorje ter pomladno ozaljšane Haloze je bila vsekakor prijetno razodetje. Prometne gneče namreč ni bilo, trojica mladeničev, ki je na šolskem igrišču v Cvetlinu igrala nogomet, pa je vsem mimo vozečim tujcem prijazno mahala v slovo. Prijazen je bil tudi režim na mejnem prehodu za obmejni promet. Večina slovenskih potnikov je smela mejo prečkati po starem režimu, niti hrvaški niti slovenski policist namreč nista njihovih dokumentov položila pod elektronski čitalnik, temveč sta jih le na hitro prelistala. Na prehodu so se morali dalj časa zadržati le zdomci iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se vračali z dopusta v Avstrijo ali Nemčijo. Njim sta uniformiranca pregledovala dokumente strogo, v skladu z novimi schengenskimi pravili.
Na svoji posesti v Gradišču, dober kilometer oddaljeni od meje, je Haložan Slavko Kmetec stal na lestvi in urejal napušč na novogradnji. Verjetnost, da se bo mimo nje – v času tranzitnih prometnih konic – v prihodnje gostil promet, ga (še) ne skrbi. »Pri nas je skoraj zmeraj mir. Večja gneča je bila zgolj prvi vikend, ko so poostrili nadzor. Tisto soboto so avtomobili stali vse do tiste kapelice,« nam pokaže. V preteklosti je takšno gnečo doživljal zgolj poleti. »A tudi takrat se nam še ni zgodilo, da ne bi mogel pripeljati do svoje hiše. Je pa problem, da ljudje smetijo, ko čakajo na prehod meje. Pločevinke in druge odpadke odvržejo kar ob cesti, čeprav so povsod postavljeni koši.«
Več varnosti, več turistov
Tudi na Primorskem tako začetek kot konec velikonočnih praznikov na cestah nista prinesla kolapsa. Z nekaj potrpežljivosti ali s prečkanjem meje na manj obremenjenih lokalnih mejnih prehodih je bila pot znosna. Danes popoldne so morali potniki na vstop v Slovenijo najdlje čakati na mejnem prehodu Starod, na Dragonji in v Sečovljah čakalne dobe zgodaj popoldne niso presegale pol ure. Jeze med domačini ni bilo. »Mi smo na to navajeni, to so običajne kolone med turistično sezono od maja do konca avgusta,« je povedal Denis Fakin, domačin in predsednik krajevne skupnosti Sečovlje. Pojasnil je, da so imeli nekaj težav z zastoji prvi dan obmejne kontrole, ko smetarski tovornjaki niso mogli do sortirnice za smeti, sedaj pa se mu domačini zaradi tega ne pritožujejo več.
»Če imamo nadzor zaradi tega, da bomo varnejši, je to dobro in sprejemljivo. Ne smemo pozabiti niti na drug vidik – zato, ker Slovenija velja za varno državo, imamo na Obali za od 30 do 40 odstotkov večji obisk,« je drugo plat zgodbe pojasnil Fakin. Ko se je zjutraj povzpel na piransko obzidje pobrat žetone od vstopnine, je bil presenečen. V soboto je naštel 1200 obiskovalcev, v nedeljo pa 1000 ali vsaj dvakrat več kot ob povprečni veliki noči. Opozorila na obmejne kolone so očitno domače turiste zadržala doma.
