Da so se ZDA odločile stopnjevati pritisk na severnokorejske oblastnike, priča tudi odločitev, da ameriški podpredsednik Mike Pence del obiska v Južni Koreji preživi z ameriškimi in južnokorejskimi vojaki ob demilitariziranem območju med obema Korejama.
V odgovor na vnovično severnokorejsko testiranje raketnih potencialov in razkazovanje novih raket dolgega dosega na nedavni paradi v Pjongjangu, so ZDA proti Korejskem polotoku poslale letalonosilko iz pacifiške flote. Nato so zagrozile, da ne bodo čakale, da najprej Pjongjang uresniči napovedi o raketnem napadu na sovražnike, ampak bodo delovale prve. Sledile so nove grožnje z gospodarskimi sankcijami. Včeraj pa je podpredsednik ZDA Pence med obiskom v Južni Koreji dejal, da gre ameriško »strateško potrpljenje« h koncu in da imajo ZDA za obrambo »jeklenega zavezništva« z Južno Korejo poleg mirne tudi vrsto drugačnih opcij.
Svarilo iz Moskve
»Svet je v zadnjih dneh v Siriji in Afganistanu videl moč in odločnost ameriškega predsednika, da z mogočnim orožjem ukrepa in Pjongjangu sporočamo, naj s svojimi dejanji ne preizkuša njegove pripravljenosti, da znova ukrepa na podoben način,« je čez mejo prek demilitariziranega območja Severni Koreji sporočal ameriški podpredsednik.
Prvo opozorilo zaradi teh izjav so ZDA dobile iz Moskve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na izjave ameriškega podpredsednika odzval z upanjem, da se ZDA pri odgovoru Severni Koreji ne bodo zatekle »k enostranskim dejanjem, kot smo jih nedavno videli v Siriji«. »To je zelo tvegana pot,« je posvaril na novinarski konferenci v Moskvi. Lavrov je dejal, da Moskva sicer ne odobrava »brezglavih dejanj Pjongjanga z jedrskimi raketami, ki kršijo resolucije ZN, kar pa ne pomeni, da lahko drugi kršijo mednarodno pravo«.
Peking, ki poskuša s političnimi pritiski severnokorejskega voditelja Kim Jong Una odvrniti od nadaljnjih raketnih in jedrskih poskusov, se včeraj ni odzval. Vse večja ameriška vojaška navzočnost na in ob Korejskem polotoku ni nekaj, kar bi Kitajska sprejela z naklonjenostjo. Resda je pred dnevi ustavila uvoz severnokorejskega premoga, enega glavnih izvoznih aritklov te države, toda ameriško ladjevje v tem delu Azije in pospešena namestitev protiraketnih sistemov THAAD, kar obljublja Mike Pence, po mnenju kitajske oblasti ogrožata kitajsko varnost. Še posebej sistem THAAD, ki naj bi s svojimi močnimi radarji posegal tudi v kitajski obrambni prostor in ga tako naredil bolj ranljivega.
Iz Washingtona sicer sporočajo, da vojaškega posredovanja proti Severni Koreji ni na Trumpovi mizi in da že zdaj možne ukrepe usklajujejo z zaveznicami in partnerji, čeprav ni skrivnost, da so letala sposobna nositi rakete z jedrskimi konicami na poti na Daljni vzhod.
Štiri možnosti
V igri naj bi bile štiri možnosti. Prva je krepitev ekonomskega pritiska. Poleg onemogočanja severnokorejskega izvoza naj bi mednarodna skupnost prepovedala prodajo nafte Pjongjangu, prepovedala polete severnokorejske letalske družbe, prestrezala trgovske ladje, namenjene v severnokorejska pristanišča, in prepovedala delovanje bankam (predvsem kitajskim), ki poslujejo s Severno Korejo.
Druga možnost so tajne operacije proti severnokorejskem režimu. Tretja možnost so diplomatska pogajanja in četrta vojaško posredovanje.
