Ko so se mediji razpisali o zavarovalno-posredniških poslih upravnikov večstanovanjskih stavb in provizijah, ki jim jih za te posle plačujejo zavarovalnice, čeprav je to po stališču Agencije za zavarovalni nadzor protizakonito, so mnogi etažni lastniki dvignili obrvi. Tudi v ljubljanski soseski Mostec so želeli preveriti, ali njihov upravnik od zavarovalnice prejema okoli 30 odstotkov vrednosti zavarovalne premije vsako leto, ko ne prijavi nobene škode, čeprav bi ta bonus po mnenju tamkajšnjih etažnih lastnikov morali dobiti oni. »Prosimo, da organizirate sestanek s predstavniki Zavarovalnice Triglav najpozneje do 25. marca 2017, saj bi se želeli pogovoriti o bonusih, malusih, škodnem rezultatu, provizijah, vsebinah polic…« je članica nadzornega odbora N. K. pozvala podjetje SPL in ob tem zaprosila za vse naštete podatke ter upravnika spomnila, da zavarovalne police potečejo najpozneje v začetku aprila.
Plačniki brez informacij
Toda odgovor upravnika je bil negativen. »Smatram, da z naše strani ta sestanek ni potreben, s strani etažnih lastnikov praktično tudi ne prejemamo vprašanj na to temo oziroma jih sproti pojasnimo,« so zapisali v SPL in dodali, da so tako oni kot zavarovalnica podrobno pojasnili vsebino sklenjenih zavarovanj in odgovorili na vprašanja etažnih lastnikov na sestanku eno leto prej. »Upravnik se obnaša, kot da je on lastnik soseske. Če lani naše zavarovalne police niso bile izkoriščene – česar ne vemo, ker upravnik kljub več prošnjam noče dati podatkov – smo verjetno dobili bonus, za katerega pa ne vemo, ali je bil nakazan nam ali upravniku,« je nad aroganco SPL ogorčena N. K.
Toda to je zgolj eden od primerov trenutno uzakonjenega modela upravljanja večstanovanjskih stavb, po katerem upravniki nastopajo kot posredniki med etažnimi lastniki in dobavitelji blaga oziroma storitev, hkrati pa niti eni niti drugi – v imenu »poslovne skrivnosti« – etažnim lastnikom podrobnosti dogovorov nočejo razkriti, so opozorili pri Združenju etažnih lastnikov Slovenije (ZELS).
Kdo pripravlja novo zakonodajo
Če bi želeli v prihodnje preprečiti zlorabe in druge slabe upravniške prakse, bi morala nova področna zakonodaja po prepričanju združenja v prvi vrsti postaviti pod vprašaj prav ta model posredniškega poslovanja upravnikov. A ne le da izhodišča za prenovo stanovanjske zakonodaje po njihovem mnenju ne naslavljajo ključnega problema.
»Ministrstvo za okolje in prostor izhodišča za novi stanovanjski zakon pripravlja skupaj z upravniki, brez etažnih lastnikov, in za povrh ta stališča še prikrito objavlja na svoji spletni strani, čeprav smo mi naročniki in končni plačniki vseh storitev, dobave blaga, vzdrževanja stavb in investicij,« so ogorčeni ne le v ZELS, temveč tudi v Društvu etažnih lastnikov Velenje, Kurilnem odboru Deteljica, Združenju dejavnih etažnih lastnikov in nadzornem odboru skupne kotlovnice S-31. Od ministrstva zahtevajo, da jih kot ključne uporabnike nove zakonodaje vključi v njeno pripravo od začetka do konca, če tega ni sposobno, pa naj urejanje odnosov med upravniki in etažnimi lastniki v celoti prepusti svobodni podjetniški pobudi in ukine obvezno najemanje upravnikov. Da ni toliko pomembno, ali je neki predlog zakona v javni razpravi 20 ali 30 dni, temveč je za njegovo vsebino bistveno, ali so se uradniki še pred njegovim pisanjem posvetovali z deležniki, je ravno v ponedeljkovem Studiu City opozoril tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
