Večji del stare meščanske stavbe na koncu slikovite Križevniški ulice bo, kot kaže, dobil novega lastnika. Izklicno ceno 797.000 evrov je bila pripravljena plačati le družba Lavender (po slovensko sivka) iz Portoroža, katere zastopnik in edini lastnik je dokaj znani odvetnik Uroš Ilić, ustanovitelj odvetniške družbe ODI. Ta v zadnjem času precej dobro posluje predvsem z Družbo za upravljanje terjatev bank, s katero je po podatkih aplikacije erar ustvarila že za več kot 150.000 evrov poslov. Ilić je sicer med drugim zastopal tudi skupino Tuš v drugem postopku preventivnega prestrukturiranja in sodeloval s stečajno upraviteljico Zvona Ena Holdinga.

Družbo Lavender je Ilić ustanovil šele februarja letos, kar bi lahko govorilo v prid temu, da jo je ustanovil prav za ta ali kateri drugi nepremičninski projekt. Znano je, da se je Ilić oziroma Odvetniška družba Ilić in partnerji neuspešno potegovala za nakup osmih desetin vile na Zeljarski ulici 8 v Trnovem, ki jo je stečajni upravitelj družbe Poil Dragan Manjulov septembra lani prodal družbi E-Solventa. Le nekaj dni pred dražbo je Ilić kupil preostali dve desetini te vile, na dražbi pa naj bi druge dražitelje poskušal ustrahovati, kakšnih vse zapletov se lahko nadejajo, če bodo kupili večinski delež hiše. A se Marjan Batagelj, ki je vilo hotel kupiti zase, in predstavnik E-Slovente po poročanju Financ nista pustila motiti in cena je z izklicnih 590.000 evrov ob vse večji Ilićevi nejevolji narasla vse do 753.000 evrov (torej na podobno kupnino, kakršna je bila v primeru Križevniške 2).

Obnova bi bila za občino neracionalna

Odvetniška družba Ilić in partnerji se je po zanjo neuspešni dražbi celo pritožila na sodišče, češ da ta ni bila izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, ker da iz razpisa javne dražbe ni bilo razvidno, za koliko se v posameznem koraku dražbe zvišuje izklicna cena. A višje sodišče je po poročanju Financ na koncu odločilo, da so očitki Ilićeve odvetniške pisarne neutemeljeni in je bila prodaja skladna s pravnomočnim sklepom o prodaji.

Kakšni zapleti bi lahko nastali po prodaji občinskega deleža na spomeniško zaščiteni stavbi na Križevniški ulici 2, je seveda težko napovedati. Dejstvo pa vsekakor je, da etažna lastnina v dotrajani stavbi še ni razdeljena. Poleg občinskih sedmih poslovnih prostorov in štirinajstih stanovanj ter treh stanovanj, ki so v lasti občinskega stanovanjskega sklada, je v stavbi še pet stanovanj, slednja pa so v zasebni lasti. Občinska stanovanja in stanovanja stanovanjskega sklada so prazna, bo pa kupec moral prevzeti vse obveznosti do najemnikov in uporabnikov poslovnih prostorov. Med njimi so tudi Zavod za kiparstvo, društvo Gledališče Glej in Mini teater.

Na ljubljanski občini naj bi se za prodajo odločili, ker bi bila obnova stanovanj za neprofitni najem na taki lokaciji in v tako dotrajani stavbi neracionalna. Sicer pa je stavba v občinsko last najverjetneje prešla že po drugi svetovni vojni z nacionalizacijskim postopkom. O razlogih za nakup smo se obrnili tudi na Uroša Ilića, a njegova pojasnila še čakamo.