Knjigo je napisal 50 let po bratovi smrti, za katero je njegova družina izvedela iz časopisov. Juan Martin naravnost sovraži dejstvo, da je njegov brat idol, saj je prepričan, da je bil v resnici popolnoma navaden človek, »predan družini, idealist, avanturist, a tudi intelektualec«. Za Guardian je dejal, da bo preostanek svojega življenja posvetil temu, da bi izničil mit Cheja Guevare in »bratu vrnil človeški obraz«. Prepričan je tudi, da bi bil Che neizmerno jezen, ko bi videl, da je postal idol.
Juan Martin je 15 let mlajši od slavnega brata. Tudi zato ga je v videl skoraj kot očetovski lik: »Ubogal sem ga bolj, kot bi ubogal brate svoje starosti. Morebiti je bil res nadomestek očeta, a počela sva stvari, ki jih počnejo vsi bratje, recimo igrala sva nogomet.«
Čeprav ga je bratova smrt leta 1967 zelo prizadela, ga sedaj najbolj jezi to, da se je njegovo življenje spremenilo v legendo. »Vedno sem bil le brat revolucionarja Ernesta Guevara. Nikoli nisem mogel ubežati senci mita njegovega življenja.« V Argentini je bil celo osem let v zaporu zaradi družinske povezave s Chejem Guevaro. Toda nekaj idealizma je tudi v Chejevem bratu. Prepričan je, da je od bratove smrti svet postal še slabši in da bi ponovno potrebovali nekoga s tako predanim idealizmom, kot ga je imel Che Guevara.
