Razvoj in uvajanje novih tehnologij spremlja velika negotovost, saj ne vemo, kako se bodo spremembe, ki jih spodbuja industrija 4.0, dejansko uresničevale. A dejstvo je, da se digitalizaciji ne bo dalo izogniti, da digitalna transformacija povzroča spremembe na vseh ravneh življenja in da je ob njenih podpornikih veliko tudi skeptikov in predvsem prestrašenih ljudi. Po pisanju Economista je večina ljudi zmotno prepričanih, da industrija 4.0 prinaša spremembe samo v tovarne.
»Med številnimi raznolikimi in zanimivimi izzivi, s katerimi se srečujemo danes, je najintenzivnejše in najpomembnejše razumevanje in usmerjanje nove tehnološke revolucije, ki ne vključuje nič manj kot preobrazbo celotnega človeštva. Znašli smo se na pragu revolucije, ki bo temeljito spremenila naš način življenja, dela in medsebojnega razumevanja. To, kar razumemo kot četrto industrijsko revolucijo, se po svoji razsežnosti, obsegu in zapletenosti ne more primerjati z ničimer, kar je človeštvo doslej doživelo,« piše Klaus Schwab v knjigi Četrta industrijska revolucija.
Tržili bomo svoje znanje in kompetence
Zato tudi ni čudno, da so pogovori o spremembah, ki jih povzročata hiter tehnološki razvoj in digitalizacija, del našega vsakdana. Umetna inteligenca, robotika, internet stvari, avtonomna vozila, 3D-tiskanje, nanotehnologija, biotehnologija, kvantno računalništvo so le nekatera področja, ki so se razvila z novo revolucijo – revolucijo 4.0. Nadgrajujejo se in krepijo v zlitju tehnologij fizičnega, digitalnega in biološkega sveta. Do leta 2020 naj bi po nekaterih napovedih več kot polovica prihodkov podjetij izvirala iz digitalnih poslovnih modelov in rešitev.
»V prihodnosti nekaterih delovnih mest, kot jih poznamo danes, ne bo več, pač pa bomo posamezniki tržili svoja znanja in kompetence. Delitvena ekonomija in ekonomija na poziv sta v razcvetu in Slovenije ne bosta zaobšli,« pripoveduje dr. Peter Merc iz Lemur Legala, strokovnjak za gospodarsko, pogodbeno, finančno, bančno pravo in pravo intelektualne lastnine, ki je nove modele poslovanja nedavno spoznaval v ZDA.
»Fakulteta mladega človeka ne pripravi za življenje. Zato študentom in iskalcem prve zaposlitve polagam na srce, naj bodo čim bolj proaktivni. Povežejo naj se s kolegi in ustanovijo svoje zagonsko podjetje, se udeležijo poslovnega hackatona in hodijo na srečanja mladih podjetnikov. Tako se bodo naučili ustanoviti in voditi podjetje, izmenjevali bodo poslovne ideje s svojimi vrstniki in prisluhnili zgodbam izkušenih podjetnikov. Predvsem pa bodo razširili svoje obzorja glede dojemanja sveta okoli nas in hitrih tektonskih premikov, ki se dogajajo. In če jim ne bo uspelo, jim bo uspelo pozneje, ko bodo imeli tržno zanimivo idejo, saj bodo poslovne izkušnje že imeli. Pred očmi ne imejte delovnega mesta, ampak to, kako boste tržili svoja znanja in veščine,« pravi dr. Merc, ki bo eden od uvodničarjev na dogodku Povezujemo se!, ki ga 19. aprila v soorganizaciji z Dnevnikom pripravljajo Karierni centri Univerze v Ljubljani.
Kaj pomeni industrija 4.0, bosta spregovorila tudi Tone Stanovnik, direktor Špice International, in Tadej Jevševar iz Chipola, ki je pred mesecem dni pisarno odprl tudi v San Franciscu in bo svoje izkušnje delil po skypu. Dogodek je namenjen vsem študentom in prvim iskalcem zaposlitve, ki želijo sami ustvarjati svojo kariero v podjetju, ki je dobro pripravljeno na prihodnost. Na njem pa lahko sodelujejo tudi kadroviki in predstavniki podjetij, ki želijo jasnejšo sliko o spreminjanju poslovnih modelov podjetij in kakšna generacija mladih izobražencev se želi aktivno vključiti na trg dela.
Digitalizacija prinaša prihranke
»Slovenijo bo, če ponujenih priložnosti, ki jih prinašajo tehnologija in novi poslovni modeli, ne bo sprejela, povozil čas. Mnogi nas že prehitevajo. Estonija je med prvimi uvedla e-volitve. Če pomislite, koliko ljudi pri nas skrbi za izvedbo volitev in referendumov, potem vam hitro postane jasno, da e-volitve pomenijo izjemen prihranek. Estonija je ustanovila delovno skupino, ki spremlja aktualne razmere in je sposobna v zelo kratkem času prilagoditi zakonodajo,« je dal primer dr. Merc, ki sodeluje tudi v delovni skupini AmCham, ki je v delu prihodnosti za primer izbrala pet poklicev, ki jih bo digitalizacija v desetih letih izrinila ali spremenila njihovo delo. To so poklicni vozniki, uslužbenci v javni upravi, delavci v proizvodnih obratih, učitelji ter pravniki, računovodje, prevajalci in drugi ponudniki intelektualnih storitev.
»Lahko se v Sloveniji še toliko branimo Uberja, na koncu bo človek za volanom nepotreben z uvedbo samovozečih vozil tako v potniškem kot tovornem prometu. Uslužbence za okenci različnih uradov lahko zamenjajo roboti, ki se učijo na temelju preteklih izkušenj, študij se bo iz učilnic prenesel na internet, saj bodo na voljo spletni seminarji, program pa si bomo izbrali sami na različnih mednarodnih univerzah v skladu s proračunom, ki ga bomo temu namenili. Z implementacijo računovodskih programov v naslednjih desetih letih ne bo več potrebnih 99 odstotkov revizorjev in računovodij. Računovodje bodo samo še svetovalci,« našteva dr. Merc.
Tehnologija bo ogrozila tudi številna delovna mesta odvetnikov. »Na voljo bodo pametne pogodbe, pri katerih uporabnik ne bo več potreboval ne odvetnika ne notarja, vse skupaj bo potekalo hitreje in neprimerno ceneje. Po pisanju Economista čez deset let v tovarnah ne bodo več potrebovali delavcev, temveč samo še programerje, ki bodo programirali stroje in programsko opremo, ki bo te stroje nadzirala,« našteva dr. Merc. Ob tem pa poudari, da bodo v prihodnosti uspešni tisti, ki bodo svoja strokovna znanja uspešno prepletali z IT, kot to počnejo tudi že v podjetju Lemur Legal.
