Skoraj 38 milijonov evrov vredna zamenjava plinskih blokov v Termoelektrarni Brestanica poteka po zastavljenih načrtih. Po besedah vodje projekta Jurija Colariča so gradbena dela, ki so se začela aprila 2016, pri koncu. Prihodnji mesec se začne montaža glavne tehnološke opreme, vredne 18,5 milijona evrov, ki zajema plinsko turbino z močjo 53 MW, generator, dimnik in dizel elektroagregat ter jo dobavlja konzorcij Stenmark (Siemens Slovenija in Siemens Švedska). Jeseni bodo sledila prva testiranja, januarja 2018 pa poskusno obratovanje. Sedemdeset odstotkov vrednosti naložbe bo pokrila termoelektrarna iz lastnih sredstev, preostali delež zagotavlja s posojili. Po zadnji investicijski novelaciji kaže, da bo investicija celo nekoliko nižja, okoli 35 milijonov evrov.
Zadnja leta vse več zagonov
Obstoječi plinski bloki so bili zgrajeni leta 1975 in imajo za današnje stanje tehnike nizek izkoristek ter visoke emisije in hrup. Podaljševanje življenjske dobe je težko doseči zaradi težav pri dobavi rezervnih delov, pomanjkanja podpore za posamezne sisteme in neracionalnih stroškov celovite obnove. Predvsem pa je, kot pojasnjujejo v Termoelektrarni, zamenjavo obstoječih plinskih blokov treba izvesti zaradi zagotavljanja visoke stopnje razpoložljivosti in zanesljivosti zagonov. Poleg tega 40 let stara tehnologija ne zadošča več sodobnim standardom varovanja okolja. »Emisije se bodo z novim blokom drastično znižale, kljub temu da imamo relativno majhno število obratovalnih ur. Tudi hrup se bo znižal, kar ni nepomembno,« dodaja Colarič.
Vloga brestaniške termoelektrarne je zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo, kar pomeni, da je vodilni ponudnik sistemskih storitev tercialne regulacije in tako imenovanega temnega zagona (zagon plinske turbine v breznapetostnem stanju) v slovenskem elektroenergetskem sistemu, med drugim je rezervni dobavitelj elektrike za krško jedrsko elektrarno.
V zadnjih letih dosega povečano število aktivacij in obratovanja, lani je tako opravila 121 zagonov, samo januarja letos zaradi nizkih temperatur kar 40, kar je 123 odstotka nad načrtovano proizvodnjo. »Zlasti januarja letos, ko je bila zmrzal, dvakrat pa se je zgodil tudi izpad TEŠ 6, se je ponovno pokazalo, da je domača terciarna rezerva tista, ki je najbolj zanesljiva,« pravi direktor Termoelektrarne Brestanica Tomislav Malgaj. Vzroki za pogostejše obratovanje zadnja leta so predvsem suša in nizki pretoki rek, posledično je bila nižja proizvodnja hidroelektrarn. Glavno vlogo je brestaniška termoelektrarna odigrala tudi ob februarski samodejni ustavitvi krške jedrske elektrarne.
Vse bo pripravljeno še za drugo turbino
Kot pojasnjuje Malgaj, investicija za zdaj vključuje vgradnjo ene turbine oziroma enega plinskega bloka, ki bo omogočal zagon do polne moči v manj kot trinajstih minutah. Bo pa v objektu vse pripravljeno za vgradnjo druge turbine v primeru potreb, vredne prav tako 18,5 milijona evrov, kar je po njegovih besedah le še vprašanje časa. »Zdaj so se tudi odgovorni, ki o tem odločajo, začeli zavedati pomena lastne sistemske rezerve v svojem energetskem sistemu, kar sam poudarjam že ves čas,« pravi Malgaj.
Ob tem dodaja, da je poslovanje termoelektrarne razmeram v energetiki primerno. »Takšnega izkupička kot v preteklosti ni več. A kljub temu poslujemo z dobičkom, tako da bomo lahko vračali vse kredite, ki smo jih najeli za ta projekt,« pravi Malgaj. Brestaniška termoelektrarna, ki trenutno zaposluje sto ljudi, ima na leto med 10,5 in 12 milijoni evrov prometa. Lanski dobiček naj bi se gibal okoli 300.000 evrov.
