Maribor je Olimpiji napovedal, skoraj (pre)glasno obljubil juriš. Vsi v napad. Na krilih polnega, spodbujajočega Ljudskega vrta. Toda zares je postregel le s slednjim. Čeprav je Darko Milanič zagotovil, da bodo šli vsi v napad, a že pred tekmo ni odgovoril, kam bo postavil Dareta Vršiča, kreatorja mariborske sezone, je Olimpija s prednostjo s prve tekme in z bombo Alexandruja Cretuja kljub evrogolu Dina Hotića napredovala v svoj prvi finale, ki bo 31. maja v Kopru proti Domžalam (za Ljubljano prvi po osmih letih, ko je nazadnje še drugič slavil Interblock). »Velika stvar je, da smo se uvrstili v finale, toda želimo izboljšati formo in dobivati tekme tudi v prvenstvu,« je o teži pokala razmišljal trener Olimpije Safet Hadžić.
Olimpija je še drugič proti Mariboru (precej drugače kot sicer v prvenstvu) igrala ravno dovolj premišljeno, moštveno in potrpežljivo. Je Hadžić verjel, da bodo vijoličasti res krenili na vse ali nič? »Verjel sem, da bo Maribor napadal, ker je dovolj kvaliteten. Ničesar niso imeli izgubiti, zato so poskusili z napadalno igro.« Od napovedanega juriša je Milaničevo moštvo sicer prišlo do zglednih priložnosti, toda Luka Zahović in Marcos Tavares sta (pre)kmalu zgolj potrdila kronične težave z zapravljanjem »zicerjev«. »Logično, da se pogovarjamo in iščemo rešitve, ki bi bile optimalne. Ne samo z Luko Zahovićem. Nekaj časa ni zadel, pred golom smo bili nemirni, ko bi lahko bolje zaključili,« je ocenil Darko Milanič. Toda zakaj ni Milanič vseeno raje začel z Vršičem, ki je prekinil niz štirinajstih začetih tekem (sedem golov, šest asistenc)? »Veliko število tekem je še pred nami. Druga ideja je, da se Marcos Tavares znajde na tekmah, kjer ni veliko prostora, in Tavares je imel situacije, kjer bi lahko zadel.«
Olimpija ni imela toliko težav s podrejeno vlogo, kot je imel Maribor s, kot ji pravijo sami, svojo dominacijo. »Gol je visel v zraku. A ko smo mislili, da bo prišlo do gola, smo ga dobili. Potem se je nasprotnik zaprl in ni bilo lahko prebiti. Tudi po zadetku smo imeli dovolj situacij, bili smo nevarni, vendar nismo zmogli zadeti,« je priznal Milanič. Da, ko je vijoličastim, ki se v vlogi favorita spet niso dobro počutili, vse bolj do živega prihajal kriterij sodnika Damirja Skomine (Milanič je rekel, da si bo posnetke spornih situacij še pogledal in potem podal komentar), je Olimpija presekala dvoboj. Alexandru Cretu je ob nepozornosti domače obrambe »zgranatiral« svoj strel. Šok, ki je Mariboru prišel do živega, Olimpiji pa dal samozavest kljub razumljivo zadržani igri po njem.
Milanič je dal v nadaljevanju svoji osnovni ideji še petnajst minut, nato pa sklenil, da Vršiča vendarle preveč pogreša. Toda ni bil Vršič tisti, ki je Mariboru (zaman) dal upanje. Ne, Dino Hotić je po seriji strelov, bolj polpriložnosti kot resne grožnje za pozornega Roka Vodiška, na sredini zaobšel Nika Kapuna, nato pa pomeril. V »rašlje«. Evrogol. Njegov prvi za Maribor. Toda podobno kot na začetku sezone proti Gabali je vijoličastim ob trdnem paru Mitrović-Zarifović spet nekaj zmanjkalo. Vsekakor bolj ideje kot napadalni kader: Milanič je v igro poslal še Damjana Boharja in Gregorja Bajdeta. Preveč na silo in na glavo? »Včasih se pokaže za uspešno, če tvegaš, danes se ni,« je sklenil Milanič. Ljubljančani pa si, kot je večkrat ponovil Hadžić, do finala pokala želijo predvsem zmagovati v državnem prvenstvu. Bo pa nova lovorika vseeno velik motiv.
