Slovenija je po številnih večurnih zastojih pri prehajanju potnikov čez slovensko-hrvaško mejo evropsko komisijo obvestila, da sistematičnega nadzora državljanov EU pri prehajanju morda ne bo izvajala vse do 10. maja. Tako je dala vedeti, da bo opuščala preverjanje osebnih dokumentov in potnih listin državljanov EU na posameznih mejnih prehodih, če bo prihajalo do velikih zastojev. Izkoristiti namerava možnost začasnega opuščanja sistematičnega nadzora, ki ga omogoča uredba, in vsaj delno omiliti dolge zastoje med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki.
O opustitvi sistematičnega nadzora se bodo odločali sproti
Slovenska policija se bo za vsak mejni prehod sproti odločala, ali bodo preverjali zgolj tiste potnike, ki bodo ustrezali že izdelanim varnostnim kazalcem prepoznavanja sumljivih oseb. To pomeni, da bodo policisti načeloma opustili mejni nadzor precej širše od tistih skupin, ki so jih pri sprejemanju uredbe že hoteli uveljaviti kot izjeme: otrok do 12 let, mladoletnikov, ki potujejo v spremstvu staršev, učencev na organiziranih ekskurzijah, starejših, ki potujejo organizirano, in imetnikov dovoljenj za obmejni promet. Policisti bodo sproti določili časovno obdobje, za katero bodo opustili sistematičen mejni nadzor na posameznem prehodu.
Ko bodo prometne konice usahnile, bo Slovenija ponovno izvajala sistematični nadzor vseh državljanov EU. Povečan promet na mejnih prehodih in s tem zastoje ponovno pričakujejo med prihajajočimi prazniki, ko bosta sovpadla katoliška in pravoslavna velika noč. Zato policija potnikom svetuje, naj uporabljajo manj obremenjene mejne prehode. Največ prometa se bo ponovno valilo skozi Gruškovje, Obrežje, Metliko, Petrino, Jelšane, Starod, Sočergo, Dragonjo in Sečovlje.
Hrvaška pol leta ne bo uveljavljala uredbe
Čakalne dobe na mejnih prehodih naj bi se zmanjšale tudi zato, ker je od nove uredbe za pol leta odstopila Hrvaška, ki še ni del schengenskega območja, a se pričakuje, da to uredbo kot kandidatka vendarle spoštuje.
Toda Hrvaška je imela pri obvladovanju mejnih tokov že minuli konec tedna težave, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti policistov na mejnih prehodih in maloštevilnih optičnih čitalcev. Hrvaški policisti so morali podatke v računalnik pogosto vnašati ročno. Zagreb je zato evropsko komisijo obvestil, da za pol leta odstopa od celotne uredbe. Tako uradni Zagreb očitno poskuša rešiti gospodarsko škodo, ki bi lahko zaradi dolgih čakalnih vrst nastala zaradi odpovedi letovanj – prihodki od turizma namreč predstavljajo 18 odstotkov BDP.
Poletni suspenz izvajanja uredbe je v dokumentu omogočen le članicam schengenskega prostora, in sicer zaradi tehnične nepripravljenosti posamezne države na izvajanje strožjega mejnega režima na letališčih. A pri vprašanjih tehnične pripravljenosti se kandidatkam pogleda skozi prste. Zaradi začasnih opustitev sistematičnega nadzora na slovenski meji in na hrvaški strani utegnejo – kot se je izrazil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic – čakalne dobe postati bolj obvladljive.
