Odhod Ivice Todorića in imenovanje Anteja Ramljaka za novega prvega moža Agrokorja nista prepričala bonitetne hiše Moody's, da bi se razmere v največji hrvaški družbi lahko spremenile na bolje.
Moody's je namreč že drugič v zadnjih dveh tednih Agrokorju znižal bonitetno oceno: tokrat s Caa1 na Caa2. Za ta korak so se v ugledni newyorški hiši odločili, ker menijo, da bodo upniki zaradi sprejetja interventnega zakona na Hrvaškem težko prejeli poplačane terjatve. Prvič, z B2 na B3, je Moody's znižal oceno Agrokorju januarja letos, nato pa še konec marca z B3 na Caa1, torej v skupino, ki predvideva pomembna tveganja.
Počivalšek: Pripravili smo nov zakon
Finančne težave Agrokorja ne bodo imele posledic le za hrvaško, temveč tudi srbsko, bosansko, v veliki meri pa verjetno tudi za slovensko gospodarstvo. Kolikšen učinek bi morebitne Mercatorjeve težave lahko imele na slovensko ekonomijo, očitno ni niti približno znano nikomur v vladi.
Ko smo o tem vprašali ministrstvo za finance, so nam predlagali, da se z vprašanji obrnemo na gospodarsko ministrstvo. Od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška konkretnega odgovora nismo prejeli; posredoval je v zadnjih dneh že večkrat slišano stališče, da je po njegovih informacijah poslovanje Mercatorja stabilno, da ga pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja ščitijo sporazumi z bankami, ki onemogočajo poseg v denarni tok, da je družba izboljšala poslovanje in skrajšala plačilne roke. »Razmere na Hrvaškem sicer skrbno spremljamo in naredili bomo vse, da bo šel nadaljnji razvoj Mercatorja v pravi smeri,« je dodal. Je pa Počivalšek ob današnji položitvi temeljnega kamna nove Lekove tovarne na Prevaljah razkril, da imajo pripravljen tudi zakon, s katerim bodo zaščitili poslovanje Mercatorja in delovna mesta v Sloveniji, če bo to potrebno. Kaj določa zakon, ki so ga na gospodarskem ministrstvu po naših informacijah pripravili čez noč, v koalicijsko usklajevanje pa naj bi šel v kratkem, nam danes ni uspelo izvedeti.
Cerar: Dokazov o izčrpavanju Mercatorja ni
Po nekaterih ocenah bi se učinki Mercatorjevih težav lahko merili v nekaj odstotkih bruto družbenega proizvoda. Ko smo leta 2011, torej še preden je Mercator prešel v Agrokorjevo last, v Dnevniku izračunali, kaj bi pomenil prehod s takratnih 70 plačilnih dni Mercatorja na v tistem času 150 dni v Konzumu, je bil rezultat osupljiv: Mercatorjevi dobavitelji bi potrebovali dodatnih 450 milijonov evrov likvidnih sredstev.
Da bi Agrokorjeve finančne težave lahko imele na slovensko ekonomijo rušilne učinke, navsezadnje priča tudi podatek, da se je predsednik vlade Miro Cerar danes pogovarjal s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem in se sestal z direktorji slovenskega, srbskega in črnogorskega Mercatorja. Po sestanku je Cerar pojasnil, da so mu vsi trije direktorji zatrdili, da Mercator posluje dobro. »Zagotovili so mi, da bodo – v korist zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev in gospodarstva kot celote – storili vse, da Mercator ostane stabilno podjetje.« Z Vučićem pa sta ugotovila, da si oba želita stabilen Mercator.
Po Cerarjevih besedah ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval govorice o izčrpavanju Mercatorja. Tudi vsi trije direktorji so mu zagotovili, da takšnih indicev nimajo. Če se bo nakazovala možnost izčrpavanja podjetja, pa da bodo nemudoma ukrepali. Takšno budnost premier pričakuje tudi od nadzornega sveta Mercatorja.
»Na sestanku s tremi predstavniki Mercatorja sem bil zelo jasen: pričakujem, da bo uprava ohranila takšno stabilnost poslovanja, ki bo dolgoročno zagotavljala nova delovna mesta, zmanjševala zadolženost podjetja in preprečila, da se ustvarijo novi dolgovi. Pričakujem, da bodo imeli potrošniki v Mercatorju še naprej dovolj bogato ponudbo in da se bo s slovenskimi dobavitelji delalo še bolj intenzivno,« je dejal Cerar. Ob tem je zagotovil, da bo skupaj s pristojnimi ministri tudi v prihodnje »zelo budno spremljal« razmere v Mercatorju in položaj Agrokorja.
Bosanci in Srbi napovedali nadzor nad tokovi denarja
Na vprašanje, ali bi Mercator lahko ponovno prišel v slovenske roke, pa je Cerar odgovoril, da to še ni tema razgovorov. »Mnogi Slovenci bi si želeli, da bi bil Mercator spet naš. V sedanji situaciji je nemogoče zanesljivo oceniti, ali je kaj takega sploh mogoče. Mercator je v okviru sistema Agrokor in ta je zelo kompleksen, obstaja ogromno dolgov in številne banke upnice,« je povedal premier.
Podoben sestanek na visoki ravni je bil zaradi Agrokorjevih finančnih težav danes v BiH. Vodstva Agrokorjevih bosanskih hčerinskih družb – Konzuma, Sarajevskega kiseljaka, Leda in Velpra – so se sestala z vrhom vlade BiH. Po sestanku je predsednik vlade Fadil Novalić povedal, da vse družbe poslujejo stabilno in da imajo zaprt sistem poslovanja znotraj države.
Dolg do dobaviteljev je konec lanskega leta znašal 150 milijonov konvertibilnih mark (75 milijonov evrov), konec marca pa 130 milijonov konvertibilnih mark. Pred dnevi je bosanski minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Mirko Šarović poudaril, da je treba okrepiti nadzor nad tokovi denarja iz BiH. Zaradi Agrokorjevih težav je podobno dejal tudi srbski premier Vučić.
