Združenje evropskih vlagateljev (European Investors' Association) je finančnemu ministrstvu marca v pismu svetovalo, naj Slovenija odreče podporo projektu uvedbe davka na finančne transakcije. Evropski vlagatelji so prepričani, da bi imela uvedba davka uničujoč učinek na slovenski finančni sektor in bi poslabšala konkurenčnost Slovenije, saj naj bi povzročila beg kapitala v tujino in zmanjšala pritok novih tujih podjetjih in tujih naložb; ob vsem tem pa naj bi se stroški davka z višjimi cenami finančnih storitev prevalili na potrošnike.
V potrditev svojih opozoril so izpostavili Švedsko, kjer se je po uvedbi takšnega davka v 80. letih prejšnjega stoletja v London zatekla več kot polovica švedske trgovine in več kot 90 odstotkov trga delnic, obveznic in izvedenih finančnih instrumentov. Podobno negativne so bile, kot pravijo v združenju, posledice nedavno v Belgiji uvedenega in po desetih mesecih tudi že odpravljenega davka na špekulacije, ki je s 33-odstotno obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri prodaji delnic v pol leta po prevzemu, povzročil za 70 milijonov evrov manj davčnih prihodkov in velik upad poslovanja na bruseljski borzi.
Za uvedbo davka potrebno soglasje devetih članic
Na finančnem ministrstvu pravijo, da razen dopisa združenja evropskih vlagateljev v zadnjih mesecih niso prejeli nobenih pobud ali lobiranj za ali proti uvedbi davka na finančne transakcije. Naslednji, po nekaterih ocenah tudi odločilni sestanek skupine desetih držav, ki se v okviru okrepljenega sodelovanja že vse od leta 2013 pogajajo o uvedbi davka, bo potekal maja. Za njegov sprejem bo potrebno soglasje devetih držav članic. Med državami, ki omahujejo, je ob Belgiji in Slovaški tudi Slovenija.
Finančno ministrstvo je napovedalo, da bo v državnem zboru preverilo, ali poslanci njegovo uvedbo še podpirajo. Ugotovili so, da se je razprava o uvedbi tega davka razvila v več možnih rešitev in »prišla do točke, ko bo treba dobiti nov mandat za pogajanja«. Zadnje srečanje držav, ki se za uvedbo davka pogajajo, je znova pokazalo, da imajo članice zelo različna mnenja. Ob tem pa je vse več tudi zahtev po izjemah, zlasti glede pokojninskih skladov in zavarovalnic. Ker se je Slovenija po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman vseskozi zavzemala za uvedbo davka s čim širšo davčno osnovo in nizko davčno stopnjo, je po njenih besedah sedanji kompromis, ki predvideva zgolj obdavčitev delnic in nekaterih izvedenih finančnih instrumentov, zagotovo manj, kot je Slovenija pričakovala.
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da se bo o novem mandatu odločalo na matičnem odboru DZ, in sicer v obliki stališča, kar pomeni, da se o njem v DZ ne bo glasovalo. Kdaj bodo preverili podporo, še ni znano.
Uvedbo davka zares podpira le še ZL
Večina poslanskih skupin še naprej podpira načela davka, vendar pa ob tem ugotavljajo, da lahko vse bolj okrnjene kompromisne rešitve Sloveniji bolj škodijo, kot koristijo.
V največji vladni stranki SMC so povedali, da bi davek na finančne transakcije dosegel sprva načrtovane cilje le ob široki davčni osnovi, nizki davčni stopnji in čim širši vključenosti držav v ta sistem. Da bi bila uvedba takšnega davka smiselna le, če bi bil uveden v vsej EU, menijo tudi SD in pri nepovezanih poslancih. Glede na to, da davek podpira le še peščica evropskih držav, obstaja po njihovem mnenju nevarnost, da bi finančni tokovi zaobšli države, ki bi takšen davek uvedle, s tem pa bi si poslabšale svojo konkurenčnost. Poleg tega bi imel davek, ki predvideva vedno več izjem, tudi zanemarljive finančne učinke. Izračuni finančnega ministrstva so pokazali, da bi izkupiček ob najbolj verjetni različici njegove uvedbe, znašal v Sloveniji le okoli tri milijone evrov na leto, skupni stroški uvedbe davka pa bi se gibali okoli dveh milijonov evrov.
Uvedbo davka še najbolj podpirajo v ZL, pri čemer pa želijo višjo obdavčitev in tudi nasploh bolj ambiciozen pristop. Davku izrazito nasprotujejo v NSi, saj menijo, da bi pomenil dodatno breme za gospodarstvo in prebivalstvo. V DeSUS, kjer sicer zahtevajo izjeme pri pokojninskih skladih, in v SDS pravijo, da bodo stališče do davka zavzeli, ko bodo videli konkreten zakon. V parlamentarnih strankah so povedali, da se na njih s kakšnimi pobudami, ne za in ne proti, ni obrnil nihče.
